Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Županov "blagoslov" teti in botru

 

Zlato poroko sta obhajala Marija in Roman Kranvogel iz Gočove

Zlatoporočenca KranvogelNiti zelo debela snežna odeja, kakršne tudi v Slovenskih goricah ne pomnijo že desetletja, ni ovirala številnih svatov, ki so se udeležili jubilejne zlate poroke Marije in Romana Kranvogla iz Gočove v občini Sv. Trojica. Svoj lep skupni jubilej sta Marija in Roman praznovala v krogu domačih in prijateljev pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Oba obreda, civilni in cerkveni, pa sta se odvijala v cerkvi Sv. Trojice. Civilni obred je, ob sodelovanju poslovne sekretarke Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras, ki je mimogrede sorodnik obeh zlatoporočencev. Zlata nevesta Marija je sestra županove matere, torej teta, ženin pa je županov birmanski boter.

»Posebna čast mi je, da vama lahko kot petemu zlatoporočnemu paru, odkar obstoji sedanja občina, čestitam ob vajinem zlatem zakonskem jubileju.« je ob obredu in predaji zlatoporočne listine ter čestitki, dejal župan Fras, ki je hkrati odprl Trojiško penino, s katero je nazdravil z jubilantoma. Po opravljenem civilnem obredu pa je sledil še cerkveni, ki ga je med daritvijo sv. maše, ob asistenci patrov Mateja in Jureta, daroval domači župnik-pater Bernard Goličnik. Pater je zakoncema namenil lepo pridigo, v kateri je spregovoril o pomenu zakonske zveze, ki tvori družino. Med drugim je dejal: »Današnji dan se je začel v temnem in meglenem , a se je ob vajinem prihodu v cerkev pokazalo sonce. Tako je bilo tudi v vajinem zakonskem življenju. Bili so temni, sončni in lepi dnevi. Takšno je življenje, temno in sončno. Kot zakonca sta se razumela in spoštovala. Danes tukaj v cerkvi potrjujeta izrečene besede zvestobe, ki sta si jo obljubila pri sklenitvi zakonske zveze pred 50 leti. S svojim zgledom, ob praznovanju zlate poroke, sta svetla lučka tistim, ki se obotavljajo skleniti zakonsko zvezo.« Cerkveno slavje je s petjem obogatil cerkveni pevski zbor.

Njun zakon so ohranjali in krepili ljubezen, razumevanje, zaupanje, delo in družina

Življenjski zgodbi zlatoporočencev in o njunem družinskem zakonskem življenju je spregovorila Barbara Cvetko, ki je med drugim dejala, da sta se zlatoporočenca vse življenje posvečala kmetijstvu. Marija se je rodila leta 1941 v Gočovi, od koder je obiskovala OŠ pri Sv. Trojici (tedaj Gradišče), nato pa 4 leta nižjo gimnazijo v Lenartu. Njena želja je bila, postati gostinska delavka, saj se je vpisala v Gostinko-kuharsko šolo v Naklem pri Kranju. A je na željo staršev misel na šolanje opustila. Roman se je rodil leto prej, prav tako v Gočovi, odkoder je obiskoval OŠ v Voličini. Oba sta se kot sovaščan poznala od malih nog. Za skupno življenje sta se odločila po Romanovi vrnitvi iz vojske. Poroka, civilna in cerkvena, se je tedaj odvijala v Voličini. Po poroki sta se na ženinem domu v Gočovi ukvarjala s kmetijstvom in pozneje prevzela posest. Bili so družina treh generacij. Roman se je ob kmetovanju ukvarjal s sadjarstvom in strojnimi uslugami. V veliko zadovoljstvo jima je, da danes njuno delo na kmetiji nadaljuje sin Branko z ženo Mileno. Sicer še vedno poprimeta za vsako delo, ki ga zmoreta. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Roman, Marinka, Branko, Anka in Sandi, ki pa je kot dojenček umrl. V veliko zadovoljstvo jima je, da so ju otroci obdarovali z osmimi vnuki, in da so delavni ter ju spoštujejo. Kot oba povesta, njun zakon so ohranjali in krepili ljubezen, razumevanje, zaupanje, delo in družina.

Kljub težkemu kmečkemu delu sta našla tudi čas za družbene dejavnosti. Delovala sta v PGD Gočova in bila tudi ustanovna člana. Roman je bil veliko let član UO RK Sv. Trojica in 25 let član župnijskega pastoralnega sveta v župniji Sv. Trojica. Marija je vse od nastanka aktivna članica Aktiva kmečkih žena Sv. Trojica. Oba sodelujeta tudi pri Frančiškovi družini in v Društvu upokojencev Sv. Trojica...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Županov "blagoslov" teti in botru