Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Županov "blagoslov" teti in botru

 

Zlato poroko sta obhajala Marija in Roman Kranvogel iz Gočove

Zlatoporočenca KranvogelNiti zelo debela snežna odeja, kakršne tudi v Slovenskih goricah ne pomnijo že desetletja, ni ovirala številnih svatov, ki so se udeležili jubilejne zlate poroke Marije in Romana Kranvogla iz Gočove v občini Sv. Trojica. Svoj lep skupni jubilej sta Marija in Roman praznovala v krogu domačih in prijateljev pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Oba obreda, civilni in cerkveni, pa sta se odvijala v cerkvi Sv. Trojice. Civilni obred je, ob sodelovanju poslovne sekretarke Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras, ki je mimogrede sorodnik obeh zlatoporočencev. Zlata nevesta Marija je sestra županove matere, torej teta, ženin pa je županov birmanski boter.

»Posebna čast mi je, da vama lahko kot petemu zlatoporočnemu paru, odkar obstoji sedanja občina, čestitam ob vajinem zlatem zakonskem jubileju.« je ob obredu in predaji zlatoporočne listine ter čestitki, dejal župan Fras, ki je hkrati odprl Trojiško penino, s katero je nazdravil z jubilantoma. Po opravljenem civilnem obredu pa je sledil še cerkveni, ki ga je med daritvijo sv. maše, ob asistenci patrov Mateja in Jureta, daroval domači župnik-pater Bernard Goličnik. Pater je zakoncema namenil lepo pridigo, v kateri je spregovoril o pomenu zakonske zveze, ki tvori družino. Med drugim je dejal: »Današnji dan se je začel v temnem in meglenem , a se je ob vajinem prihodu v cerkev pokazalo sonce. Tako je bilo tudi v vajinem zakonskem življenju. Bili so temni, sončni in lepi dnevi. Takšno je življenje, temno in sončno. Kot zakonca sta se razumela in spoštovala. Danes tukaj v cerkvi potrjujeta izrečene besede zvestobe, ki sta si jo obljubila pri sklenitvi zakonske zveze pred 50 leti. S svojim zgledom, ob praznovanju zlate poroke, sta svetla lučka tistim, ki se obotavljajo skleniti zakonsko zvezo.« Cerkveno slavje je s petjem obogatil cerkveni pevski zbor.

Njun zakon so ohranjali in krepili ljubezen, razumevanje, zaupanje, delo in družina

Življenjski zgodbi zlatoporočencev in o njunem družinskem zakonskem življenju je spregovorila Barbara Cvetko, ki je med drugim dejala, da sta se zlatoporočenca vse življenje posvečala kmetijstvu. Marija se je rodila leta 1941 v Gočovi, od koder je obiskovala OŠ pri Sv. Trojici (tedaj Gradišče), nato pa 4 leta nižjo gimnazijo v Lenartu. Njena želja je bila, postati gostinska delavka, saj se je vpisala v Gostinko-kuharsko šolo v Naklem pri Kranju. A je na željo staršev misel na šolanje opustila. Roman se je rodil leto prej, prav tako v Gočovi, odkoder je obiskoval OŠ v Voličini. Oba sta se kot sovaščan poznala od malih nog. Za skupno življenje sta se odločila po Romanovi vrnitvi iz vojske. Poroka, civilna in cerkvena, se je tedaj odvijala v Voličini. Po poroki sta se na ženinem domu v Gočovi ukvarjala s kmetijstvom in pozneje prevzela posest. Bili so družina treh generacij. Roman se je ob kmetovanju ukvarjal s sadjarstvom in strojnimi uslugami. V veliko zadovoljstvo jima je, da danes njuno delo na kmetiji nadaljuje sin Branko z ženo Mileno. Sicer še vedno poprimeta za vsako delo, ki ga zmoreta. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Roman, Marinka, Branko, Anka in Sandi, ki pa je kot dojenček umrl. V veliko zadovoljstvo jima je, da so ju otroci obdarovali z osmimi vnuki, in da so delavni ter ju spoštujejo. Kot oba povesta, njun zakon so ohranjali in krepili ljubezen, razumevanje, zaupanje, delo in družina.

Kljub težkemu kmečkemu delu sta našla tudi čas za družbene dejavnosti. Delovala sta v PGD Gočova in bila tudi ustanovna člana. Roman je bil veliko let član UO RK Sv. Trojica in 25 let član župnijskega pastoralnega sveta v župniji Sv. Trojica. Marija je vse od nastanka aktivna članica Aktiva kmečkih žena Sv. Trojica. Oba sodelujeta tudi pri Frančiškovi družini in v Društvu upokojencev Sv. Trojica...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Županov "blagoslov" teti in botru