Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Želel je postati mehanik in voznik, a postal je mizar!

 

Franc Fridau iz Lutvercev, odličen mizar, ki je svoje znanje uveljavljal v Nemčiji, obeležil lep življenjski jubilej 

Franc FridauV današnjem času, ko se življenjska doba ljudi nenehno daljša, je osemdeset let Franca Fridaua iz Lutvercev v Apaški dolini, navkljub temu častitljiv življenjski praznik.  Ob tej priložnosti so ga obiskali predsednica in člana Krajevnega odbora RK Lutverci - Plitvica Eveline Petrovič ter Franc Šibrat in Majda Kotnik, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Gornja Radgona Katja Makovec, in župan občine Apače Franc Pižmoht. Po izrečenih voščilih in lepih željah ter izročenih darilih, sta gostitelja Marija in Franc vse obiskovalce povabila k bogato obloženi mizi, za katero sta poskrbeli gospodinja Marija in njena svakinja Ana iz Maribora. Ob tako obloženi mizi, je župan Pižmoht, dejal, da bil lahko pri njih ostali kar nekaj dni.

Obiska je bil nadvse vesel sam slavljenec Franc, ki nam je dejal, da je kar ganjen, ko ga je obiskala takšna delegacija, posebno zato, ker ni domačin, saj sta se z ženo v kraj za vedno priselila šele ob upokojitvi, leta 1989. Slavljenec nam je povedal, da se je staršema Mariji in Leopoldu Fridau, rodil 21. februarja 1933 v Zbigovcih pri Gornji Radgoni. Ob njem so se rodili še brata Vinko in Janez ter sestra Ivanka. Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, po kateri se je šel učit za mizarja. „Moja želja je bila, da bi bil avtomehanik in šofer. Ker je bil oče mizar, me je na silo poslal za vajenca v tedanjo Okrajno mizarstvo v Črncih pri Apačah. Na delo iz Zbigovcev sem prihajal peš. Najhuje je bilo pozimi, zlasti, ko je zapadel debel sneg. Zdržal sem in prišel do poklica. Do poklica pa ne bi prišel, če se ne bi udeležil tedaj za vajence obveznih delovnih akcij. V brigado sem bil vpoklican dvakrat. Prvič sem bil poslan v brigado na progi Šamac-Sarajevo. Tam sem bil le en dan, kajti ugotovili so, da sem prešibek za delo in so me poslali domov. Toda po letu dni sem bil ponovno poslan na delovno akcijo in to na izgradnjo avtoceste Zagreb-Beograd. Iz dokumenta, ki ga hranim, je razvidno, da sem prišel v brigado 23. septembra, iz nje pa bil odpuščen 10. novembra 1949. Za brigado, je med 15 vajenci, 7 udeležencev izbral direktor Franc Žabota. Brigadirji vajenci, smo se priključili Prekmurski brigadi, ki je štela 80 udeležencev. Naše delovišče je bilo med Spačvo in Vinkovci na Hrvaškem. Ob odhodu iz Radgone so nam obljubljali, da nas bo ob prihodu domov pričakala godba, a nas nihče iz okraja ni pričakal. Mene je pričakala moja mama, ki se je prestrašila, kako izčrpan sem prišel iz brigade. Obljubljali so nam tudi, da se bo štela udeležba v brigadi v vajensko dobo. Pa tudi te obljube niso držali, kajti za toliko dni kolikor smo bili v brigadi so nam podaljšali vajensko dobo“, je razlagal Franc Fridau, ki je z željo, da bi se lahko srečal s vsemi generacijami svojih sorodnikov, pripravil tudi dodatno slavje, katerega se je udeležilo več deset prijateljev, svojcev in sosedov. Posebno praznovanje lepega življenjskega jubileja je potekalo na Turistični kmetiji Urška v Plitvici, kjer sta z ženo Marijo, ob obloženih mizah, in glasbeni spremljavi Tibora Jaušovca, tudi zaplesala.

O brigadirskem delu bi lahko Franc razlagal še veliko, a je bilo tudi ostalo življenje sila zanimivo in pestro. Kot mizarski pomočnik je še naprej delal, tam kjer se je izučil, delo v podjetju pa je bilo zelo naporno. „Že kot vajenci smo bili maltretirani, saj je bila vojaška disciplina. Kot pomočnika so me silili v partijo, da bi imel boljši položaj. Nisem se vdal. V tem času sem si z Marijo, rojeno Irgolič, ki je bila doma v Rodmošcih, ustvaril družino, v kateri sta se nama rodila sinova Branko in Milan, ki sta si ustvarila družini in naju obdarila s petimi vnuki. Imela sva velike težave s pridobitvijo stanovanja. Kar šestkrat sva se selila z družino. Nekoč sem dal prošnjo za stanovanje v bloku, pa mi je tajnica, ki je bila v podjetje poslana od Udbe, rekla, če grem v partijo bom dobil ključe od stanovanja. Ker sem rekel da ne grem, ker izhajam iz verne družine, je pred mano raztrgala prošnjo in s stanovanjem ni bilo nič. Vsega mi je bilo dovolj, zato sem se leta 1966 odpravil na delo v Nemčijo. Delal sem v veliki mizarski delavnici v Münchnu. Ker sem obvladal vsa mizarska dela, znal sem tudi nemško, so me dodelili k izdelavi sobnega pohištva po posebnem naročilu in po meri. Bil sem dobro plačan, delo pa je dobila tudi žena. V tem podjetju sva z ženo delala vse do upokojitve leta 1989“, je dejal Fridau, ki je v času bivanja v Nemčiji, v Lutvercih, skupaj z ženo zgradil dom, v katerem preživljata jesen življenja.

Zanimivo je tudi, da sta Marija in Franc bila rojena na isti dan in isti mesec. Razlika je le v tem, da je žena rojena dve leti prej (1931).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Želel je postati mehanik in voznik, a postal je mizar!