Iz cerkve v picerijo!
Zlato poroko sta obhajala Marija in Jožef Potočnik iz Oseka
Izjemno prijetno, veselo in razigrano je bilo na še eni proslavi zlate poroke v Slovenskih goricah. Tokrat sta 50 let skupnega zakonskega življenja obhajala Marija in Jožef Potočnik, ki jesen življenja preživljata v Oseku pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Zlati zakonski jubilej sta skupaj z domačimi, sosedi in prijatelji praznovala z obiskom cerkve pri Sv. Trojici, nato pa „Picerije Lekežič“ v Benediktu. A kot je navada, sta najprej obreda zlate poroke, civilni in cerkveni, potekala v domači cerkvi. Najprej je civilni obred, ob asistenci občinske tajnice Barbare Cvetko, opravil župan Darko Fras.
Ob tem je Barbara Cvetko predstavila njuni življenjski zgodbi, nekaj prijaznih besed pa jima je ob obredu namenil tudi župan. Kot je dejal, sta zlatoporočenca Potočnik šesti zakonski par, odkar obstoja občina Sv. Trojica, ki sta pristopila k praznovanju zlate poroke. Ob izročitvi zlatoporočne listine in darila občine, jim je čestital k njunemu častitljivemu zakonskemu jubileju in jima zaželel še veliko skupnih zdravih let. Z njima je po končanem obredu nazdravil s trojiško penino, ki je sad vinogradništva Marjana Klobasa.
Cerkveni obred je, ob darovanju zahvalne maše, opravil župnik Bernard Goličnik, ki je zakoncema čestital ob njunem jubileju. Ob tem je med drugim dejal: „Obletnica zlate poroke je privilegij, rekli bi velik božji dar. Vidva sta ga bila deležna, zato se lahko danes z vama veselimo tega dogodka in se Bogu zahvaljujemo, da vaju je ohranil pri življenju in skupnem zakonskem življenju...“. Cerkveno slavje je, ob spremljavi znane glasbenice Anite Kralj na orglah, s petjem popestrila skupina pevcev, ki pojejo v cerkvenem pevskem zboru Sv. Frančišek. Priči pri poroki sta bila sin Albert in nečak Damjan Veršič, ki mu je zlati ženin boter.
Marija se je sicer rodila 1944. leta v Oseku, staršema Mariji in Francu Fekonji. Po vojni se je z družino preselila v Ženjak, kjer je odraščala s sestro Darinko. Po OŠ, ki jo je obiskovala v Benediktu, se je zaposlila v Tovarni Svila v Mariboru, kjer se je priučila za tkalko. Tam se je tudi upokojila. Jožef se je rodil 1937. leta v Zg. Ščavnici, staršema Ani in Francu. Ob njem sta se rodila še sestra Erika in brat Ludvik. OŠ je obiskoval v Zg. Ščavnici in se kot delavec zaposlil v Metalni, kjer si je ob delu pridobil naziv ključavničarja. Zakonca sta se spoznala v Mariboru in se leta 1963 tudi poročila v Benediktu. Po poroki sta si poiskala zasilno stanovanje in se večkrat selila. V tem času se jima je rodil sin Albert, ki si je ustvaril družino in ju obdaril z vnukoma Gašperjem in Aljošo. Že v času bivanja v Mariboru sta si v Oseku zgradila počitniško hišico, ki je z dograditvijo postala stanovanjska hiša, v kateri od 1992. leta preživljata jesen življenja. Veliko jima pomeni delo na enem hektarju zemlje, ki obkroža njun dom. Njun konjiček so potovanja, zato sta veliko časa z doma, predvsem ju veseli počitnikovanje na morju. Sta tudi člana Društva upokojencev Sv. Trojica v Slovenskih Goricah. Veliko veselja jima z obiski pripravita tudi vnuka Gašper in Aljoša, ki rada prihajata k babici in dedku.
Kot rečeno, zaključno zlatoporočno slavje s svati je potekalo v Pizzeriji Lekežič v Benediktu, kjer sta zlatoporočenca, ob živi glasbi ansambla Labirint iz Sv. Ane, tudi zaplesala.