Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zofka Bernjak je botra vsaj 25 ljudem

 

Najstarejša občanka Benedikta obeležila 101. rojstni dan

Zofija BernjakMinuli konec tedna, v petek, 17.5. je bilo še posebej slovesno in veselo v Drvanji, streljaj od središča Benedikta v Slovenskih goricah. Domači župan Milan Gumzar je namreč s sodelavci obdaril in čestital najstarejši občanki omenjene občine Zofiji Bernjak, ki je obeležila visok življenjski jubilej, 101. rojstni dan. Le dva dni pred rojstnim dnevom pa je čila in vitalna Zofka, kot jo imenujejo, praznovala tudi god, tako da ji je župan s sodelavci ob obeh jubilejih čestital in zaželel še veliko zdravih let. Po obisku in krajšem klepetu, ki je slavljenko zelo razveselil, saj je vseskozi zelo družabna, smo v pogovoru z nadvse zanimivo gospo, izvedeli marsikaj zanimivega.

Zofija je dejansko zelo prijetna in zanimiva osebnost, ki je rojena le nekaj tednov po potopitvi Titanica, in zato pravi, da se je rodila, da bi ohranila ljudski rod. Sama sicer ni imela otrok, kar naj bi bilo njeno poslanstvo, zaradi mrtvih na Titaniku, a je kljub temu Zofija zelo priljubljena med malimi in velikimi otroki. Kljub visoki starosti je Zofka izjemno bistra in brihtna ženska, ob tem pa izjemno čila, vitalna in živahna. Sama živi v lepi hiški ob gozdičku v Drvanji, nekaj sto metrov od benediškega lovskega doma. Čeprav pravi, da več ni mlada, in da ne more več delati kot nekoč, pa še vedno doma dela vse sama, tako na vrtu kot v hiši, prinese si vodo, drva, peš hodi v 3 km oddaljeno cerkev, na pošto, v trgovino ipd. Če jo kdo povabi zavije tudi v gostilno. Najraje uživa samo domačo hrano, ki jo pridela na svojem vrtu, tudi čaj si pridela doma, le kavo mora kupiti, prav jutranja kava pa ji povrne moč. Kljub zrelim letom je aktivna tudi pri upokojencih, še posebej pa se z veseljem udeležuje različnih izletov, družabnih srečanj ter tudi pohodov in kolesarjenj, kar mnoge ob njeni starosti preseneča.

...nikoli se ni poročila in tega tudi ne obžaluje, le da bi sedaj potrebovala nekoga, ki bi ji ogrel noge...mož te hitro spravi v grob...

Sploh pa je botra Zofka, kot jo mnogi imenujejo, saj je birmanska ali krstna botra kar petindvajsetim ljudem, zelo zgovorna in klepet z njo je zelo prijeten in zanimiv. Ob »šilcu« domače žganice, ki je kot poudarja botra Zofka boljše zdravilo, kot »kemija iz lekarn«, smo slišali še marsikaj zanimivega od najstarejše občanke Benedikta. In tako kot ima vsak človek kakšno posebnost in je njegov življenjski vek nekaj posebnega, bi to lahko z gotovostjo zatrdili tudi za botro Zofko, kot jo poznajo mnogi prebivalci omenjenega dela Slovenskih goric. Rojena v najlepšem mesecu leta 1912, ko se je potopil znameniti Titanik, je tudi Zofka spoznala vse težave prve polovice prejšnjega stoletja, zlasti hudo je bilo v zgodnjem otroštvu, v času 1. svetovne vojne, pa v času medvojne gospodarske krize, in pozneje med 2. svetovno vojno. Najbrž je tudi vse to botrovalo, da se Zofka nikoli ni poročila, čeprav je bilo veliko takšnih in drugačnih »kandidatov«, ki bi jo z veseljem videlo kot svojo stalno življenjsko sopotnico, a ni želela, da bi jo kdo jezil. Pravi, da se nikakor ni mogla odločiti kateri bi bil najboljši, a danes ne obžaluje, da se ni poročila, saj „te moški, če ni pravi, hitro potisne v grob“.

...tudi danes se rada poveseli in zapleše...

Čeprav se nikoli ni poročila je bilo njeno življenje sila zanimivo in razgibano. Že kot mlajša ženska si ob gozdičku v Benediktu kupila majhno hiško, kjer se je osamosvojila in si ustvarila dejansko topli domek. Majhen vrt, malo zemlje, malo domačih živali, gobarjenje, »štera« – šivanje in tudi druga dela na okoliških kmetijah, bila je aktivna v dramski sekciji, kjer je nastopala v številnih igrah, na plesišču ji ni bilo para…, je sicer vse kar je počela, a kljub temu je imela sila zanimivo in razburljivo življenje. Posebej pa kaže ponoviti, da je bila krstna ali birmanska botra najmanj 25 ljudem, predvsem dekletom iz Benedikta, in ravno njeni birmanci ji vsako leto posebej popestrijo rojstni dan in god, ter pomembnejše praznike, seveda tudi ob 101. jubileju. Vedno je živela in živi skromno, z domačo hrano (zelje, fižol, repa, kisla juha, žganci, kislo mleko, veliko solat in sploh zelenjave…) in tudi kozarčkom rujnega, ter kot pravi vse kar teče. K zdravnikom nikoli ni hodila, razen ko so ji pred nekaj leti rešili vid, in tega tudi danes ne počne. Pravi, da je boljše zdravilo kot vse tabletke, "šilc" žganice. Ob tokratnem praznovanju 101. rojstnega dneva, obiskuje Zofijo, z darili, čestitkami in lepimi besedami, ob godu in visokem jubileju, veliko ljudi. In prav vsi ti ter tudi drugi, ki poznajo Zofijo Bernjak so najbolj presenečeni nad dejstvom, kako čila je 101 – letnica še vedno zelo bistra in razgledana, kako si je vse zapomnila in tudi sedaj pomni, mnoge preseneča, da se Zofka tudi danes pelje s kolesom, ali kako dobro vidi in solidno sliši, kako tudi danes kajj zašije enako kot pred osemdeset in več leti, ko je hodila na »štero« in šivala za ves kraj, in to vse kar je bilo potrebno. Prav vsem, ki so se v tistih letih pri Benediktu ženili, je Zofka zašila obleke, in za »nagrado« so jo povabili tudi na gostijo. V tistih časih se poročeni niso ločevali kot danes, in zato Zofka mladim predlaga, da naj prej razmislijo ali so za skupaj, predvsem pa, da bo več razumevanja in spoštovanja ter tolerance.

Mnogim sicer ni jasno, da Zofka tudi danes nabira gobe in da ji v gobarjenju ni tekmeca. Pravzaprav Zofka nikoli ni brez opravkov in ji ni nikoli dolgočas. Ima veliko obiskov svojih birmancev in njihovih otrok, prihajajo tudi otroci njenih bratov in sester (skupaj jih je bilo šest, danes živita ona, kot najstarejša in še en brat op.p.), rada se poveseli in zapleše skupaj z drugimi upokojenci, ter z domačim županom Milanom Gumzarjem… Sicer pa tudi sama veliko hodi, ne le vsako jutro po hribčku, temveč tudi na obiske, in kot v šali pravi, »se ustavi pri vsaki drugi hiši, tako da dan hitro mine. Tam tudi počaka, da bodo jedli, ker mi potem ni potrebno doma kuhati«. Ob njenem domeku se zaustavljajo tudi srne, divji zajci, fazani ter tudi lisice, ki Zofki včasih »ukradejo« kakšno kuro.

...vse življenje je šivala in tudi sedaj kaj pa kaj zašije...

»Najraje sem v življenju šivala in delala še marsikaj, v večernem času pa so prihajali fantje, a ker jih je bilo preveč se nisem mogla odločiti, da bi se s katerim poročila. Tega niti ne obžalujem, čeprav bi mi mogoče sedaj bil dobrodošel kakšen dedec, da bi mi v zimskih dneh nekoliko ogrel noge, sedaj pa moram iskati kakšen drugi način za ogrevanje nog. Če bi imela moža bi me najverjetneje živciral in sedaj ne bi več živela. Najhuje je sicer bilo med 2. svetovno vojno, ko so moški, torej tudi moji bratje, odšli v vojno. Takrat je bilo tudi več dela, saj smo vse morale postoriti ženske. Sicer pa je tukaj v naravi zelo lepo, kajti tukaj je svež zrak, vse je veselo, ptiči čivkajo, ljudje niso hinavski in prav veselje je živeti. A povsod je treba biti skromen in zmeren. Jaz sem s svojim življenjem izjemno zadovoljna«, nam je zadovoljna in nasmejana razlagala botra Zofka, ki pa kljub svoji skromnosti poudarja, da bi dočakala še kakšno leto, saj se ne bi rada „prehitro rešila zlate verižice, ki jo ji je podaril župan“. Pove tudi, da brez kave ne more začeti dneva, saj se je že od nekoč navadila, ko je še pila divko, projo ipd., namesto tablet in drugih zdravil pa šilček. Doda pa tudi, da je že smeh in veselje pol zdravja, zato se veselite...

...nikoli ne hodi zdravniku in namesto zdravil zvrne »šilc žganice« ali kozarec šmarnice...

»Na robu gozda hiška stoji, v njej draga botra Zofika živi. Kot dekle ste bila radoživa, a zapeljati se fantom niste pustila. Nikoli v zakona stan niste stopila. V sveti hram zahajate radi, to počeli ste že ko bili ste mladi. Takrat v cerkev ste z mnogimi dekleti stopili in jim roko, kot birmanska botra na ramo položili. V cerkvi najraje na kor ste stopili, tam boga z rajskim glasom in lepimi pesmimi, ste častili. To draga botra še danes počnete radi, čeprav štejete šele 101 pomladi. Zavidanja vredne so vaše roke, saj zašile, popravile in ustvarile marsikatero obleko so še. Opravil veliko še postorite, ena umetnij vaših so pirhi slikoviti. Nanje zlijete lepe želje, ki ganejo vsako srce. Vendar življenje ni samo lepo, pride tudi hudo in zlo. Huda vojna vam je brate vzela, njiju nikdar več objela. Starša sta vaša že pred leti odšla, z brati in sestro veselijo se med angeli. A vi ste visoka leta dočakali, glejte še več kot 101 jih čez leta z nami praznovali. Naj bog vas še leta živi in vino domače na naj telo in duha vam in nam še dolgo krepi", je ob praznovanju Zofkinega visokega jubileja, med drugim zapisala in prebrala ena izmed njenih birmank, tudi nad 80 let stara Majda Prosič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Zofka Bernjak je botra vsaj 25 ljudem