Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štirje otroci, osem vnukov, pet pravnukov

 

Bisernoporočenca Ljudmila in Anton Kurbus, sta začela skupno življenje v Benediktu

Biserna porokaV teh vročih in sončnih dnevih, ko pomlad prehaja v poletje, je na skrajnjem severovzhodu države veliko praznovanj visokih jubilejev skupnega zakonskega življenja. In tako sta, med drugimi lep jubilej, biserno poroko, v krogu domačih praznovala tudi Ljudmila in Anton Kurbus iz Noričkega Vrha, streljaj od Gornje Radgone. Svojo 60 letno zakonsko zvestobo sta s svati potrdila v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer sta tudi prvič, leta 1953, stopila pred oltar, ter si obljubila zakonsko zvestobo. Tedaj je njun zakon, ob cerkvenem obredu, po dovoljenju tedanjega radgonskega župnika Franca Puncerja, potrdil takratni župnik v Benediktu, Rudolf Vakšič.

Tokrat je bisernoporočni obred, ob darovani zahvalni maši, opravil radgonski kaplan, sicer domačin iz Ptujske ceste, Gregor Šemrl, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed, ter ju obdaril z rožnima vencema. Cerkveno slavje so na koru, ob spremljavi Karleka Korošca na orglah, popestrili pevci cerkvenega pevskega zbora župnije Gornja Radgona.

Slavljenka Ljudmila, rojena Potisk, se je rodila v družini petih otrok, leta 1927 v Noričkem Vrhu. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni, nato pa se je v Benediktu pri Kmetijski zadrugi izučila trgovskega poklica, ki ga je opravljala vse do upokojitve. Kot trgovska pomočnica in nato poslovodkinja je delala v KZ Gornja Radgona, pred upokojitvijo pa v Trgovskem podjetju Sloga v Gornji Radgoni. Ob zaposlitvi je skrbela za dom in družino, v kateri so se rodili otroci: Milan, Sonja, Branko in Nada, ki so si ustvarili družine in ju obdarili z osmimi vnuki in petimi pravnuki. Tonček, kot ga mnogi poznajo se je rodil v družini sedmih otrok v Štajngrovi pri Benediktu, od koder je obiskoval OŠ Benedikt. Njegov oče je bil v bližnji in daljni okolici znan izdelovalec kvalitetnih lesenih »grabel« in vil, katerim so tedaj rekli rasohe. Njegova otroška želja je bila, da bi postal trgovec. To se mu je uresničilo, saj se je kot trgovski vajenec, pri znanem trgovcu Vinku Zorku v Benediktu, izučil v tem poklicu in v tistem času postal trgovski pomočnik, kar je bil zelo cenjen poklic.

Teoretični del pouka trgovske šole je obiskoval v Gornji Radgoni, kjer je bil ravnatelj njegov rojak Milan Kocuvan iz Trotkove pri Benediktu. Kakor vsi tedanji vajenci, je tudi Tonček moral obvezno oditi na mladinsko delovno akcijo. Kot brigadir je 3 mesece delal na izgradnji železniške proge Šamac – Sarajevo. Tedaj je bila udeležba v delovnih brigadah praktično obvezna, kajti vajenec brez udeležbe na MDA ni mogel opraviti pomočniškega izpita. Negova prva zaposlitev, kot trgovski pomočnik, je bila v tedanji KZ Benedikt, kjer je kot poslovodja vodil trgovino. Njegovo obdobje zaposlitve, so zaznamovale dvanajstice. Tako je bil 12 let zaposlen kot trgovski pomočnik v KZ Radgona, 12 let kot komercialist v Radgonski opekarni in 12 let kot tržni inšpektor.

Kakor mnogi mladi zakonski pari tedanjega časa, sta se tudi zakonca Ljudmila in Tonček po poroki stiskala v sobici, ki jo jima je nudila KZ Benedikt. Po dveh letih bivanja v tej sobici, sta s pomočjo Ljudmilinih staršev kupila hišo ob njeni domačiji na Noričkem Vrhu, kjer živita še danes. K hiši je pripadal okrog hektar zemlje, zato sta v preteklosti redila tudi kravo in prašiče. Na hribu za hišo sta obdelovala vinograd z 2000 trsi. Sedaj v svoje zadovoljstvo negujeta le še 200 trsov. Kot sta povedala, je bila v preteklosti krava pri hiši pravo bogastvo, saj je dajala dragoceno mleko za družino. Danes živine niti prašičev nimata več. Srečna sta, da ju imajo otroci z družinami radi in ju redno obiskujejo. Posebno zadovoljna sta, da sta si hčerki Sonja in Nada, tik ob njunem domu ustvarili svoje domove in sta jima tako z družinami vedno v pomoč, če ju slučajno potrebujeta.

Po uradnem delu biserne poroke, se je zaključno slavje preselilo v gostilni Mencinger v Črešnjevcih, kjer je, kot sta povedala, bil zanju najlepši del praznovanja njunega jubileja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Štirje otroci, osem vnukov, pet pravnukov