Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štirje otroci, osem vnukov, pet pravnukov

 

Bisernoporočenca Ljudmila in Anton Kurbus, sta začela skupno življenje v Benediktu

Biserna porokaV teh vročih in sončnih dnevih, ko pomlad prehaja v poletje, je na skrajnjem severovzhodu države veliko praznovanj visokih jubilejev skupnega zakonskega življenja. In tako sta, med drugimi lep jubilej, biserno poroko, v krogu domačih praznovala tudi Ljudmila in Anton Kurbus iz Noričkega Vrha, streljaj od Gornje Radgone. Svojo 60 letno zakonsko zvestobo sta s svati potrdila v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer sta tudi prvič, leta 1953, stopila pred oltar, ter si obljubila zakonsko zvestobo. Tedaj je njun zakon, ob cerkvenem obredu, po dovoljenju tedanjega radgonskega župnika Franca Puncerja, potrdil takratni župnik v Benediktu, Rudolf Vakšič.

Tokrat je bisernoporočni obred, ob darovani zahvalni maši, opravil radgonski kaplan, sicer domačin iz Ptujske ceste, Gregor Šemrl, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed, ter ju obdaril z rožnima vencema. Cerkveno slavje so na koru, ob spremljavi Karleka Korošca na orglah, popestrili pevci cerkvenega pevskega zbora župnije Gornja Radgona.

Slavljenka Ljudmila, rojena Potisk, se je rodila v družini petih otrok, leta 1927 v Noričkem Vrhu. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni, nato pa se je v Benediktu pri Kmetijski zadrugi izučila trgovskega poklica, ki ga je opravljala vse do upokojitve. Kot trgovska pomočnica in nato poslovodkinja je delala v KZ Gornja Radgona, pred upokojitvijo pa v Trgovskem podjetju Sloga v Gornji Radgoni. Ob zaposlitvi je skrbela za dom in družino, v kateri so se rodili otroci: Milan, Sonja, Branko in Nada, ki so si ustvarili družine in ju obdarili z osmimi vnuki in petimi pravnuki. Tonček, kot ga mnogi poznajo se je rodil v družini sedmih otrok v Štajngrovi pri Benediktu, od koder je obiskoval OŠ Benedikt. Njegov oče je bil v bližnji in daljni okolici znan izdelovalec kvalitetnih lesenih »grabel« in vil, katerim so tedaj rekli rasohe. Njegova otroška želja je bila, da bi postal trgovec. To se mu je uresničilo, saj se je kot trgovski vajenec, pri znanem trgovcu Vinku Zorku v Benediktu, izučil v tem poklicu in v tistem času postal trgovski pomočnik, kar je bil zelo cenjen poklic.

Teoretični del pouka trgovske šole je obiskoval v Gornji Radgoni, kjer je bil ravnatelj njegov rojak Milan Kocuvan iz Trotkove pri Benediktu. Kakor vsi tedanji vajenci, je tudi Tonček moral obvezno oditi na mladinsko delovno akcijo. Kot brigadir je 3 mesece delal na izgradnji železniške proge Šamac – Sarajevo. Tedaj je bila udeležba v delovnih brigadah praktično obvezna, kajti vajenec brez udeležbe na MDA ni mogel opraviti pomočniškega izpita. Negova prva zaposlitev, kot trgovski pomočnik, je bila v tedanji KZ Benedikt, kjer je kot poslovodja vodil trgovino. Njegovo obdobje zaposlitve, so zaznamovale dvanajstice. Tako je bil 12 let zaposlen kot trgovski pomočnik v KZ Radgona, 12 let kot komercialist v Radgonski opekarni in 12 let kot tržni inšpektor.

Kakor mnogi mladi zakonski pari tedanjega časa, sta se tudi zakonca Ljudmila in Tonček po poroki stiskala v sobici, ki jo jima je nudila KZ Benedikt. Po dveh letih bivanja v tej sobici, sta s pomočjo Ljudmilinih staršev kupila hišo ob njeni domačiji na Noričkem Vrhu, kjer živita še danes. K hiši je pripadal okrog hektar zemlje, zato sta v preteklosti redila tudi kravo in prašiče. Na hribu za hišo sta obdelovala vinograd z 2000 trsi. Sedaj v svoje zadovoljstvo negujeta le še 200 trsov. Kot sta povedala, je bila v preteklosti krava pri hiši pravo bogastvo, saj je dajala dragoceno mleko za družino. Danes živine niti prašičev nimata več. Srečna sta, da ju imajo otroci z družinami radi in ju redno obiskujejo. Posebno zadovoljna sta, da sta si hčerki Sonja in Nada, tik ob njunem domu ustvarili svoje domove in sta jima tako z družinami vedno v pomoč, če ju slučajno potrebujeta.

Po uradnem delu biserne poroke, se je zaključno slavje preselilo v gostilni Mencinger v Črešnjevcih, kjer je, kot sta povedala, bil zanju najlepši del praznovanja njunega jubileja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Štirje otroci, osem vnukov, pet pravnukov