Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štirje otroci, osem vnukov, pet pravnukov

 

Bisernoporočenca Ljudmila in Anton Kurbus, sta začela skupno življenje v Benediktu

Biserna porokaV teh vročih in sončnih dnevih, ko pomlad prehaja v poletje, je na skrajnjem severovzhodu države veliko praznovanj visokih jubilejev skupnega zakonskega življenja. In tako sta, med drugimi lep jubilej, biserno poroko, v krogu domačih praznovala tudi Ljudmila in Anton Kurbus iz Noričkega Vrha, streljaj od Gornje Radgone. Svojo 60 letno zakonsko zvestobo sta s svati potrdila v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer sta tudi prvič, leta 1953, stopila pred oltar, ter si obljubila zakonsko zvestobo. Tedaj je njun zakon, ob cerkvenem obredu, po dovoljenju tedanjega radgonskega župnika Franca Puncerja, potrdil takratni župnik v Benediktu, Rudolf Vakšič.

Tokrat je bisernoporočni obred, ob darovani zahvalni maši, opravil radgonski kaplan, sicer domačin iz Ptujske ceste, Gregor Šemrl, ki je zakoncema namenil nekaj lepih besed, ter ju obdaril z rožnima vencema. Cerkveno slavje so na koru, ob spremljavi Karleka Korošca na orglah, popestrili pevci cerkvenega pevskega zbora župnije Gornja Radgona.

Slavljenka Ljudmila, rojena Potisk, se je rodila v družini petih otrok, leta 1927 v Noričkem Vrhu. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni, nato pa se je v Benediktu pri Kmetijski zadrugi izučila trgovskega poklica, ki ga je opravljala vse do upokojitve. Kot trgovska pomočnica in nato poslovodkinja je delala v KZ Gornja Radgona, pred upokojitvijo pa v Trgovskem podjetju Sloga v Gornji Radgoni. Ob zaposlitvi je skrbela za dom in družino, v kateri so se rodili otroci: Milan, Sonja, Branko in Nada, ki so si ustvarili družine in ju obdarili z osmimi vnuki in petimi pravnuki. Tonček, kot ga mnogi poznajo se je rodil v družini sedmih otrok v Štajngrovi pri Benediktu, od koder je obiskoval OŠ Benedikt. Njegov oče je bil v bližnji in daljni okolici znan izdelovalec kvalitetnih lesenih »grabel« in vil, katerim so tedaj rekli rasohe. Njegova otroška želja je bila, da bi postal trgovec. To se mu je uresničilo, saj se je kot trgovski vajenec, pri znanem trgovcu Vinku Zorku v Benediktu, izučil v tem poklicu in v tistem času postal trgovski pomočnik, kar je bil zelo cenjen poklic.

Teoretični del pouka trgovske šole je obiskoval v Gornji Radgoni, kjer je bil ravnatelj njegov rojak Milan Kocuvan iz Trotkove pri Benediktu. Kakor vsi tedanji vajenci, je tudi Tonček moral obvezno oditi na mladinsko delovno akcijo. Kot brigadir je 3 mesece delal na izgradnji železniške proge Šamac – Sarajevo. Tedaj je bila udeležba v delovnih brigadah praktično obvezna, kajti vajenec brez udeležbe na MDA ni mogel opraviti pomočniškega izpita. Negova prva zaposlitev, kot trgovski pomočnik, je bila v tedanji KZ Benedikt, kjer je kot poslovodja vodil trgovino. Njegovo obdobje zaposlitve, so zaznamovale dvanajstice. Tako je bil 12 let zaposlen kot trgovski pomočnik v KZ Radgona, 12 let kot komercialist v Radgonski opekarni in 12 let kot tržni inšpektor.

Kakor mnogi mladi zakonski pari tedanjega časa, sta se tudi zakonca Ljudmila in Tonček po poroki stiskala v sobici, ki jo jima je nudila KZ Benedikt. Po dveh letih bivanja v tej sobici, sta s pomočjo Ljudmilinih staršev kupila hišo ob njeni domačiji na Noričkem Vrhu, kjer živita še danes. K hiši je pripadal okrog hektar zemlje, zato sta v preteklosti redila tudi kravo in prašiče. Na hribu za hišo sta obdelovala vinograd z 2000 trsi. Sedaj v svoje zadovoljstvo negujeta le še 200 trsov. Kot sta povedala, je bila v preteklosti krava pri hiši pravo bogastvo, saj je dajala dragoceno mleko za družino. Danes živine niti prašičev nimata več. Srečna sta, da ju imajo otroci z družinami radi in ju redno obiskujejo. Posebno zadovoljna sta, da sta si hčerki Sonja in Nada, tik ob njunem domu ustvarili svoje domove in sta jima tako z družinami vedno v pomoč, če ju slučajno potrebujeta.

Po uradnem delu biserne poroke, se je zaključno slavje preselilo v gostilni Mencinger v Črešnjevcih, kjer je, kot sta povedala, bil zanju najlepši del praznovanja njunega jubileja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Štirje otroci, osem vnukov, pet pravnukov