Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na poroki oče Geza, sin Geza in škof Geza!

 

Zlato poroko sta obhajala Jolanka in Geza Grabar iz Tešanovcev

Zlata porokaV teh toplih in sončnih pomladnih dneh je veliko priložnosti tudi za slavja in praznovanja. In tako sta tudi Jolanka in Geza Grabar iz panonske vasi Tešanovci, dober streljaj od Moravskih Toplic, v družbi svojcev, prijateljev in sosedov, obeležila visok jubilej skupnega življenja – zlato poroko. Zanimivo je, da so na zlati poroki, med drugimi, bili najmanj tri osebe z imenom Geza, slavljenec, njegov sin in še evangeličanski škof, Geza Erniša. Jolanka in Geza sta se poročila pomladi leta 1964, na matičnem uradu v Martjancih in v evangeličanski cerkvi v tedanjih Moravcih. Leta 1965 se jima je rodila hčerka Gizela, naslednje leto še sin Geza, ki je mimogrede dolga leta bil odličen slovenski tekač na daljše proge.

 

Kljub pridnemu delu na kmetiji, ali pa predvsem zato, sta jima omogočila vse potrebno za šolanje in druge aktivnosti. Čeprav bi bilo marsikatero delo ob pomoči otrok hitreje opravljeno, teh nista obremenjevala. Še danes jih ne bi, toda leta niso prizanešena tudi njima. Čeprav je zlasti Geza trdil, da se nikoli ne bo dočakal vnukov, ga od leta 2005 razveseljuje, pa tudi nagaja vnukinja Valentina in od leta 2008 še vnuk Luka Valentin. Neverjetna složnost in še večja navezanost drug na drugega, ki že vse od prvih njunih skupnih dni poteka po točno ustaljenem in vsakdanjem ritmu, je verjetno ob veri, da se dobro na koncu vendarle poplača z dobrim, formula, da sta dočaka zlati skupni jubilej, 50 let poroke. Od ponedeljka do sobote je zanj vedno veljal enak dnevni ritem, po jutranjem opravilu pa v nedeljo čisto drugi: nedeljski. Zelo pogostokrat z dopoldanskim obiskom nedeljske božje službe.

Čeprav so danes drugačni pogoji za kmetovanje, tudi ekonomika kmetovanja se je s samostojnostjo Slovenije obrnila na glavo, je težko verjeti, kaj vse je nastalo z njunim pridnim delom na kmetiji. Če so za gradnjo hiše sredi 50. let minulega stoletja – nadomestila je cimpračo, zaslužni še starši oz. tast in tašča, je vse ostalo, ker danes stoji na naslovu Tešanovci 113 – in vse je novejšega datuma, zasluga njunega dela. Predvsem varčevanja in odpovedovanja. Čeprav je pridno, vztrajno in ko še ni bilo ustrezne mehanizacije, ki sta  jo od traktorja naprej prav tako kupila, tudi težko delo, pustilo posledice, ostajata vse od začetka skupnih dni zvesta ustaljenemu življenjskemu ritmu zvesta. To je njun način življenja, in če bi odšla živina ali skrb za zemljo, njive, bi odšel tudi del njiju. Tega pa si hčerka, s katero živita v skupnem gospodinjstvu, ter sin z družino, nikakor ne želijo.

Oče Geza je rojen 18.4.1934 (torej te dni slavi okroglih 80 let) v Tešanovcih kot drugi otrok v družini mame Terezije in očeta Jožefa. Odraščal s sestro Gizelo (1927). Po končani osnovni šoli v domačem kraju je ostal na kmetiji, kjer je pomagal staršem in počasi prevzel manjšo kmetijo. Zlasti v mlajših letih (do vojaščine in po njej, ki je trajala polni dve leti) je bil zelo aktiven v mladinski organizaciji v vasi, saj je bil kot dober igralec nepogrešljiv pri realizaciji številnih dramskih iger, ki so jih prirejali na pobudo vaške učiteljice Tončke Recek. V času vojaščine se navduši za radioamaterstvo, konjiček, ki mu je z ustrezno opremo v vaško-gasilskem domu v Tešanovcih, ostal zvest več kot 20 let. Zveze s praktično vsemi celinami na zemeljski obli pa je vzpostavljal tudi preko Radio-kluba v Murski Soboti. Kot 16-letnik vstopil tudi v gasilske vrste domačega društva (1950), kjer je bil v 60. in 70. letih kot strojnik z opravljenim izpitom v Medvodah član desetine, ki je kar 11-krat zapored zmagala na sektorskih tekmovanjih. Med leti 1960 in 1964 je bil tudi tajnik gasilskega društva. Dolga leta pa je bil tudi član vaškega odbora, več desetletij član vaškega pogrebnega pevskega zbora, pa porotnik sodnik, najdlje pa je bil (in je še danes) član sveta Cerkvene občine Moravske Toplice. Kljub številnim aktivnostim pa je bil – in je še danes,  kmet. Delo na polju  in v hlevu mu pomeni največ: to je njegovo življenjsko vodilo in teh načel se noče odreči. Četudi korak ni več tako uren, četudi ga izdajajo moči.

Mama Jolanka, rojena Horvat, se je rodila 12.7.1937 v Čikečki vasi na Goričkem kot najmlajša od četrtih otrok mame Gizele in očeta Štefana. Hiša je bila bolj poznana kot Kakaševa, saj je bil dedek po mamini strani poznani lončar. Z dvema sestrama – Miciko (1925) in Ilonko (1929) ter bratom Imretom (1927) je ob pridnem učenju v osnovni šoli v Motvarjevcih odraščala na manjši kmetiji. Očeta je hitro pot zanesla na delo v Francijo, in zatem v Avstrijo, izgubili so vse stike za njim. Tudi otroci so se zaradi revščine kmalu razkropili po svetu: najstarejša je odšla v Ameriko, Ilonka na Hrvaško, brat pa je hitro prevzel kmetijo, saj mama vsega bremena ni zmogla. Ker doma ni bilo veliko zaslužka, je tudi Jolanka vrsti let pridno pomagala pri delu pri okoliških kmetih; da bi si ustvarila nekaj več, pa je leta 1963 od marca do novembra pomagala na eni od kmetij v okolici Dunaja v Avstriji. Kot šoloobvezna je tudi sama veliko sodelovala v vaški dramski skupini. Čeprav so ji učitelji v osnovni šoli svetovali, naj zaradi dobrega učnega uspeha nadaljuje s šolanjem, si tega doma niso mogli privoščiti...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Na poroki oče Geza, sin Geza in škof Geza!