Ko je vzljubil naravo in divjad je postal lovec
Ob 80. rojstnem dnevu so obiskali in obdarili kolega Feliksa Dundeka
Članstvo in vodstvo Lovske družine Radenci, kjer še posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, nikakor ne pozabljajo na svoje prijatelje, člane zelene bratovščine, ki že vrsto let delujejo v lovskih vrstah, hkrati pa imajo življenjski jubilej. Tako je delegacija LD Radenci v sestavi: Ivan Močnik Janez Konrad, Franc Čuk in Franc Lesjak, 3. avgusta obiskala in obdarila stanovskega kolega Feliksa Dundeka iz Radencev, ki je prav takrat obeležil svoj okrogel jubilej – 80. rojstni dan. V imenu celotne radenske zelene bratovščine so člani delegacije, prijatelju Dundeku, ki je lovec od leta 1977, izročili lepa darila, hkrati pa so mu ob zdravljici z zlato radgonsko penino, zaželeli veliko zdravja in še veliko let v družbi ljubiteljev narave in živali.
Prav zaradi tega je Feliks tudi vzljubil lov in postal jager. Ob obloženi mizi, za kar sta poskrbeli hčerka Marina in vnukinja Ana, nam je slavljenec zaupal še marsikaj drugega iz svojega plodnega življenja. Kot drugi, izmed petih otrok, se je rodil 3.8.1935 na Račkem Vrhu. Z ženo Frančiško, ki je umrla pred osmimi leti, je imel le hčerko Marino, in sedaj živi skupaj z njo in njeno družino. Pokojnino je zaslužil v Elektru Maribor – enota v Gornji Radgoni, ter v Radenski, kjer je delal v nabavi. Upokojil se je pred osamosvojitvijo Slovenije, leta 1990 in je že četrt stoletja upokojenec. Pove tudi, da ga zdravje še kar dobro služi in to pripisuje tudi aktivnostim v naravi, predvsem delu v lovski družini.
Feliks Dundek je lovec postal 27.3.1977, ko je do 23.12.1978 bil pripravnik nato pa, po uspešno opravljenem izpitu, aktivni član. V slabih 40. letih članstva v lovski organizaciji je opravljal različne funkcije, prijel je tudi nekaj odlikovanj, kot so: Znak za lovske zasluge, Družinsko priznanje ter Zlati znak za lovske zasluge LZS. „Čeprav sem že kot otrok bil trajbar, sem nekoliko pozno popolnoma vzljubil naravo in živali, ter sem tako postal lovec. Vsi moji sosedje so nekako bili zraven in sem se jim tudi sam pridružil. Ni mi žal, saj je to lep šport in rekreacija, ni pa kot nekateri trdijo le ubijanje živali. Res je, da pride do kakšnega uplena, toda to je načrtovano ohranjanje staleža divjadi in ravnovesja v naravi", razlaga Feliks, ki se spominja številnih zanimivosti iz gozda.
„Posebnost je jutranje čakanje na preži, ko poslušaš stotine različnih ptičjih glasov, kako lepo pojejo in žvrgolijo", pove slavljenec in dodaja, kako je večkrat bil na gostovanju pri lovskih prijateljih na Tolminskem, kjer je med drugim leta 1980 uplenil gamsa, pet let pozneje pa še muflona. „Tam imajo nekoliko drugačen lov in zato je za nas dodatno zanimivo. Sicer pa, sedaj nekoliko manj hodim v gozd, a kljub temu par ur zdržim", je še povedal Feliks Dundek, ki je zadnjega srnjaka ustrelil ko je bil star 70 let, torej leta 2005.
