Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po II. svetovni vojni sta šla z juga na sever

 

Biserno poroko sta obeležila Ivanka in Janez Sedej iz Žepovcev

Biserna poroka SedejV krogu domačih in prijateljev sta 60 let skupnega zakonskega življenja - biserno poroko, praznovala Ivanka in Janez Sedej iz Žepovcev v Apaški dolini. Zakonsko zvestobo sta potrdila ob civilni poroki, ki jo je opravil župan občine Apače Franc Pižmoht, ki je ob tej priliki bisernoporočencema izročil svečano listino občine Apače. Ivanka se je rodila leta 1936 v Radovici pri Metliki. Janez pa je rojen leto pozneje na Cerkljanskem, ta del Slovenije je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji. Ivanka in Janez sta med drugo svetovno vojno doživela veliko hudega. Že leta 1942 je italijanski okupator Ivankinega očeta odpeljal na Rab, odkoder se ni vrnil. Janezov oče pa je kot partizan ostal v Dachau. Od treh bratov, ki so bili v partizanih je najmlajši padel aprila 1945. Njegovo rojstno vas pa so Nemci novembra 1943 požgali.

Ker je Janez bil brez mame, umrla je 1940, je po požigu domače hiše pa vse do konca vojne bil pastir v Davči. Tako kot mnogi, ki so ostali brez domov, sta prišla kot kolonista v Apaško dolino. Ivanka z družino1946. leta, Janez pa je prišel s sestro. Med njima je že zgodaj preskočila iskra ljubezni, saj sta se spoznala, ko sta obiskovala nižjo gimnazijo v Apačah. Po končani nižji gimnaziji je Janez odšel v vojaško šolo, ki jo je uspešno končal, ter se zaposlil v Bileči v BiH. Poročila sta se leta 1956 v Apačah, kjer ju je poročil matičar Martin Burjan. Družina je doživljala dobre in slabe strani vojaške službe. Kot sta nam povedala, sta najlepša leta z družino preživela v Splitu. Imata sinova Darka in Bojana, tri vnukinje in vnuka. Sin Bojan je z družino ostal v Splitu, Darko pa z družino živi v Sloveniji.
Srečna sta, da lahko jesen življenja preživljata v njima ljubi domovini Sloveniji. Kot sta dejala v lepi vasi Žepovci. Dom jima je hiša pokojnega Ivankinega brata Martina, ki je obkrožena z dobrimi sosedi in prijaznimi vaščani. Tu so njuni otroci, od drugega do štirinajstega leta preživljali večji del počitnic pri babici in dediju. Sedaj so jima najlepši trenutki, ko se na njunem sedanjem domu zbere vsa družina. To se je zgodilo tudi ob praznovanju 60-letnice njunega zakonskega življenja. Zakonca sta kljub letom ohranila dobro voljo. Kot pravita je lahko vsak del življenja lep in bogat. Ob prihodu nazaj v Apaško dolino, sta se vključila organizacijo Rdečega križa, v Združenje borcev za vrednote NOB, ter v DU Apače. Omeniti kaže tudi, da sta kljub dejstvu, da sta veliko let živela v »tujini«, ohranila čist slovenski jezik.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Po II. svetovni vojni sta šla z juga na sever