Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

 

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Pred tem, vse od leta 1958 so skupaj najprej tri razrede greli klopi v šolskih prostorih OŠ dr. Janka Šlebingerja, nato še pet let na gradu. Niso vedno bili eni in isti sošolci, saj so nekateri zaostajali, drugi so jih dočakali, v vsakem primeru pa jih je 66, junija 1966 končalo šolanje.
In prav ti so v teh mrzlih zimskih dneh, dobrega pol stoletja pozneje, imeli svoje srečanje ob 50-letnici konca osnovne šole. Že nekaj časa pred tem je zadevo v svoje roke vzel nekdanji policist Milan Podhostnik, zraven pa še nekaj nekdanjih sošolcev in sošolk, tako da se je začelo iskanje vseh po Sloveniji in tujini živečih vrstnikov. Zelo težko je bilo na oveneli fotografiji osmošolcev izpred 50, še huje prvošolčke izpred skoraj šestdesetih let, prepoznati vse otroke, katere je bilo potrebno povabiti. In vse se je izteklo uspešno, tako da je že prišlo do srečanja, večine izmed omenjenih 66. Prišlo jih je namreč 49 in učitelj Gustek (osem jih je že umrlo), ki je opravičen in neopravičen izostanek zapisal za devet nekdanjih učenk in učencev.
Po pol stoletja se je zelo prisrčno srečanje generacije, sedaj samih upokojencev, začelo prav v obnovljenem radgonskem gradu. V preteklih letih večinoma uspešni gospodje in gospe, očetje in mamice, ter dedki in babice, so najprej imeli vodeni ogled grajskih soban, nekdanjih učilnic, kjer so se spominjali, kje so sedeli, kje je stala tabla, kje so telovadili... Spominov ni manjkalo, zanimivo pa je bilo že prvo srečanje, saj se nekateri dejansko niso srečali ali videli že več desetletij, tako da so se med sabo morali znova spoznavati in obujati spomine s stare nekoliko obledele slike iz leta 1958. Nekateri so prišli celo iz Nemčije, pa Avstrije (Peter Avguštin ni uspel priti z Nove Zelandije op.p.), nekateri iz drugih slovenskih mest in krajev, večina pa le iz radgonskega območja, kjer živijo od rojstva. In dejansko so si imeli kaj povedati, zato so si čas za pogovor vzeli po zelo zanimivem in prisrčem zbiranju in slikanju pred obnovljenim gradom, v grajski kleti, kjer seveda ni manjkalo žlahtne penine iz Radgonsko-Kapelskih goric. Pravi 'verzi' za srečanje na gradu in nato v Gostišču pri Nadi v Šratovcih, bi gotovo bili: »Ne hodi pred menoj, morda ne bom sledil. Ne hodi za menoj, morda ne bom hodil. Hodi ob meni in mi bodi prijatelj« – »Kako prav je povedal pesnik, se zavedamo tudi mi, ki smo se danes po 50 letih odkar so se za nami zaprla vrata osnovne šole zbrali, da bi obujali spomine na tiste brezskrbne šolske dni, ki so tako hitro pretekli. Kako lepo je bilo takrat, kako brezskrbno je bilo naše življenje, smo se zavedli šele po mnogih letih pravega življenje; življenja, katerega čas je bil napolnjena z ljubeznijo, srečo, veseljem in mnogokrat tudi z žalostjo – bridkostjo, ki sta zapustili sled v naših srcih in tudi na naših obrazih. A nocoj nismo tu zato, da bi pretakali solze po že zdavnaj preživetem; nasprotno. Zbrali smo se, da bi podoživeli vse tiste lepe trenutke, ki so tako hitro zbrzeli mimo nas, da bi se pogovorili, razveselili in dodali našemu življenju še en lep, nepozaben doživljaj, ki ga bomo zapisali v našo knjigo spominov«, kot je bilo slišati na prisrčnem srečanju „Pri Nadi", kjer nekatere dočakal nov dan.
Dogovorili so se tudi, da bodo medsebojni kontakti ostali pogostejši, hkrati pa da bo naslednje skupno srečanje čez pet let, ko bodo obeležili svoje 70-letne osebne jubileje in 55 letnico končanja osnovnega izobraževanja.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...