Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel
Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!
Istega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.
Zahvalno mašo in zlatoporočni obred je opravil župnik župnije Benedikt, ki soupravlja tudi župnijo Negova Marjan Rola. V svoji pridigi je slavljencema namenil nekaj lepih besed in med drugim dejal: »Današnje darovanje sv. maše naj bo zahvala Bogu, za vajino skupno zakonsko življenje. Bila vama je dana velika milost, da sta doživela ta jubilej in gotovo sta se večkrat zatekla k Mariji in tako premagovala težave, ki so vaju tudi spremljale«.
Poročno slavje je ob darovani sv. maši s petjem na koru spremljal glasbeni ansambel Klapovühi iz Benedikta, ki so celi dan zabavali vse prisotne. Župnik je Mariji in Jožetu, po končanem obredu in po blagoslovu vina, čestital in z njima nazdravil. Omeniti kaže, da so bili vsi udeleženci poročnega slavja deležni vina iz »faroškega« vinograda, ki ga ima negovska župnija v Lokavcih pri Negovi. V spomin na ta visok jubilej je župnik Rola slavljencema izročil knjigo. In natanko 100 svatov se je odpravilo na Turistično kmetijo Breznik v Komarnico pri Cerkvenjaku, kjer je veselo rajanje trajalo dolgo v noč.
Oba zlatoporočenca, ki sta se mimogrede spoznala leta 1965, poročila pa dve leti pozneje, sta bila edinca svojih staršev. Marija (Štrbal) se je rodila leta 1948 v Gomilcih pri Destrniku, Jože pa leta 1945 v Kunovi pri Negovi, kjer sta si po poroki na moževi domačiji ustvarila dom. Od tu sta se leta 1970 podala na delo v Nemčijo, kjer sta se s polno delovno dobo upokojila. On je delal v tovarni za proizvodnjo aluminija, ona pa kot šivilja v tekstilni tovarni. V zakonu sta se jima rodila hčerka Roberta in sin Jože, ki sta odraščala pri babici Rozaliji. Oba sta si ustvarila družini in ju razveselila z vnukinjo Jasmino in vnukom Mitjo, posebej pa ju je razveselila pravnukinja Evelina. Ob zaposlenosti v Nemčiji, v Münchnu, sta si na posesti staršev zgradila novo hišo, v katero sta se vselila po vrnitvi iz Nemčije. Srečna sta, da sta si sin in hčerka doma ustvarila družini in dom. Sin z družino živi v njuni hiši, medtem, ko si je hčerka postavila ob njej še svojo hišo. Ker so tako blizu, živijo kot ena družina, čeprav imajo vsak svojo gospodinjstvo. V veliko veselje so jima otroci in vnuki, ki ju radi obiščejo. Oba sta člana Društva upokojencev Negova-Spodnji Ivanjci, kjer se rada udeležujeta srečanj in izletov. Veselita pa se tudi druženja v Turističnem društvu Majolka, kjer prav tako aktivno sodelujeta. Zato sta tudi nekaj članov društva povabila na praznovanje zlate poroke. Dneve si krajšata tudi z branjem časopisov, na vprašanje, kaj ju je najbolj vezalo v zakonu, sat soglasno dejala: »Zagotovo najprej medsebojna ljubezen, medsebojno spoštovanje, razumevanje drug drugega in otroka, ki sta obogatila najin zakon«.
