Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

 

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Zato je bilo kar nekaj težav z zbiranjem podatkov in pošiljanju povabil na srečanje, nekaterih menda niso niti našli. Večina takratnih maturantov je sicer tudi doštudirala, nekateri so delali na visokih položajih v gospodarstvu in politiki, nekateri so celo postali doktorji znanosti, a na srečanju razlik ni bilo. Vsi so si bili enotni, da so tovrstna srečanja koristna.
Od skupaj vpisanih več kot 40 (v dveh oddelkih) gimnazijcev, maturiralo jih je 43, se je srečanja v Ljutomeru in okolici udeležilo 22 maturantov (10 iz A, in 12 iz B oddelka) in dva njihova profesorja-razrednika Boris Zrelec (Bi – Ke) in Ivan Lasbaher (Ne - Ang). Sprejel jih je aktualni ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), Zvonko Kustec, ki je predstavil današnje stanje te ugledne izobraževalne ustanove. Nekdanji maturanti, večina jih je z ljutomerskega in radgonskega območja, so se sprehodili po šoli, v sodobno opremljeni računalniški učilnici, kjer vsaki dijak dela na svoji tablici, pa so jim nekateri aktualni profesorji predstavili sedanje poučevanje, ki je daleč pred tistim, ki je veljal v njihovem času. Najbolj zanimiv del je sledil v učilnici 3. Prvi gimnazijci so sedli v šolske klopi in se prelevili v dijake. Profesorji Danilo Obal, Irena Štuhec, Saša Pergar in Mateja Godec so jim postavljali vprašanja ter predstavili razlike v načinu poučevanja pred 50 leti in danes. Tako je generacija prvih maturantov med drugim spoznala še poučevanje s pomočjo tabličnih računalnikov, kar je bilo za njihovo obdobje pred pol stoletja nepojmljivo. Kljub zrelim letom pa so tudi bivši maturanti pokazali, da so še sedaj brihtni in da niso veliko pozabili. Tudi spomini še vedno niso zbledeli. Ničesar ni pozabil niti prvi zaposleni profesor ljutomerske gimnazije, 84-letni Boris Zrelec, ki je najprej poučeval biologijo in kemijo, nato je bil tudi ravnatelj. Kar iz glave je spregovoril o nekaj dogodkih izpred pol stoletja in več, zlasti o ekskurziji v Zagreb. Zanimiv je tudi primer dr. Ivana Rihtariča, ki je bil dijak prve generacije ljutomerske gimnazije, pozneje je bil dobrih 20 let tam profesor, na koncu pa še v dveh mandatih tudi ravnatelj. Sam je razložil, da so se mladi z območja Gornje Radgone, ki so nekoč imeli možnost vpisa v gimnazijo v Mariboru ali Murski Soboti, odločali za Ljutomer, tudi zaradi tega, ker je takrat med Radgono in Ljutomerom vozil vlak.
Še pred odhodom na Turizem na podeželju Tompa, na Stari Cesti, kjer je potekalo prijetno druženje, klepet in obujanje spominov, so maturanti zapeli novo himno, ki jo je prav za srečanje prve generacije maturantov GFML napisal takratni maturnat Dušan Žižek iz Radencev. Prav Žižek je vmes tudi pozdravil svoje nekdanje sošolce, ter spregovoril nekaj besed o šolanju in poznejšejm času: "Drage sošolke, dragi sošolci! Nič ni hitrejše od let, je nekoč, pred 2000 leti dejal Pontius Ovidius Naso. A nedaleč nazaj, skoraj včeraj, pa je Albert Einstein zapisal: »Nič ni hitrejšega od svetlobe!« Zato bi vas rad samo spomnil, da ne pozabite, da se je tudi naša gimnazija, GFML, bliskovito razvila in v zadnjem času celo dosegla občudovanja vredne in zavidljive rezultate! Razvoj in razvojno pot GFML vidim kot tekočo reko, ki ima na svojem izviru bolj malo vode, mogoče v nekaterih primerih le nekaj kapljic. Za njenim izvirom je v začetku množina njene vode še vedno torej mala, se pa nato povečuje vse do izliva v morje. Mi, dijaki prve generacije, smo bili leta 1963 tak izvir. Zato se zamislimo in z resno oceno danes presodimo, kdo in kaj smo sedaj, kakšni smo in kje smo sedaj. In ne pozabimo, da smo nekoč bili na začetku nečesa, čeprav ne vsega. Nekoč pred 1960 letom je nekdo začel pisati knjigo o začetku vseh začetkov in ta knjiga je po njegovem načrtu bila namenjena kot sporočilo vsem ljudem, in bila bi naj kot veselo oznanilo, zato je v prvo vrstico prvega poglavja zapisal: »V začetku je bila beseda.« Če danes razmišljamo o tem, katera bi naj bila ta beseda, ki je bila prva med prvimi, se nam ob tem poraja marsikaj. Toda odločiti se ne moremo dokončno. Jo med milijoni besed danes sploh lahko odkrijemo in znova najdemo? Smo ji lahko na sledi? Lahko upamo na uspeh? – Med milijoni besed poiskati danes tisto eno, prvo besedo, ni enostavno opravilo. In katero stvar bi naj ta beseda opisovala? Je to sploh kakšen predmet, je to oseba, je to pojav,... ali pa je sploh kaj drugega? Da, in tu imamo na tem mestu prav. Ta beseda je bila povsem nekaj drugega! – To je bila beseda: Hvala!" je bil nekoliko skrivnosten Žižek, ki je kot rečeno spisal tudi posebno gimnazijsko himno prvih maturantov GFML:


Gimnazijci smo, gimnazijci smo, gimnazijci lotmerški,
gimnazijci smo, gimnazijci smo, gimnazijci prleški;
Prlekija je, Prlekija je, Prlekija topel dom;
ko v svet gremó, se zavedamo, da se radi vračamo.
Generacija mi smo prva to in ponosni smo na to,
ko pa mine čas, polstoletni klas, se v šoli zberemo.
Tu se srečamo, tu obujamo, vse, kar davno je bilo
in se čudimo ter spoštujemo, vse, kar danes vidimo.
Šola naša se nam razvila je, da težkó verjamemo,
kar profesorji tu dosegli so: za pouk, za znanost vso!
In uspehi so! – Tu priznanja so iz države in drugod,
da ponos se nam povišuje še, ko po svetu hodimo!

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer