Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

 

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Zato je bilo kar nekaj težav z zbiranjem podatkov in pošiljanju povabil na srečanje, nekaterih menda niso niti našli. Večina takratnih maturantov je sicer tudi doštudirala, nekateri so delali na visokih položajih v gospodarstvu in politiki, nekateri so celo postali doktorji znanosti, a na srečanju razlik ni bilo. Vsi so si bili enotni, da so tovrstna srečanja koristna.
Od skupaj vpisanih več kot 40 (v dveh oddelkih) gimnazijcev, maturiralo jih je 43, se je srečanja v Ljutomeru in okolici udeležilo 22 maturantov (10 iz A, in 12 iz B oddelka) in dva njihova profesorja-razrednika Boris Zrelec (Bi – Ke) in Ivan Lasbaher (Ne - Ang). Sprejel jih je aktualni ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML), Zvonko Kustec, ki je predstavil današnje stanje te ugledne izobraževalne ustanove. Nekdanji maturanti, večina jih je z ljutomerskega in radgonskega območja, so se sprehodili po šoli, v sodobno opremljeni računalniški učilnici, kjer vsaki dijak dela na svoji tablici, pa so jim nekateri aktualni profesorji predstavili sedanje poučevanje, ki je daleč pred tistim, ki je veljal v njihovem času. Najbolj zanimiv del je sledil v učilnici 3. Prvi gimnazijci so sedli v šolske klopi in se prelevili v dijake. Profesorji Danilo Obal, Irena Štuhec, Saša Pergar in Mateja Godec so jim postavljali vprašanja ter predstavili razlike v načinu poučevanja pred 50 leti in danes. Tako je generacija prvih maturantov med drugim spoznala še poučevanje s pomočjo tabličnih računalnikov, kar je bilo za njihovo obdobje pred pol stoletja nepojmljivo. Kljub zrelim letom pa so tudi bivši maturanti pokazali, da so še sedaj brihtni in da niso veliko pozabili. Tudi spomini še vedno niso zbledeli. Ničesar ni pozabil niti prvi zaposleni profesor ljutomerske gimnazije, 84-letni Boris Zrelec, ki je najprej poučeval biologijo in kemijo, nato je bil tudi ravnatelj. Kar iz glave je spregovoril o nekaj dogodkih izpred pol stoletja in več, zlasti o ekskurziji v Zagreb. Zanimiv je tudi primer dr. Ivana Rihtariča, ki je bil dijak prve generacije ljutomerske gimnazije, pozneje je bil dobrih 20 let tam profesor, na koncu pa še v dveh mandatih tudi ravnatelj. Sam je razložil, da so se mladi z območja Gornje Radgone, ki so nekoč imeli možnost vpisa v gimnazijo v Mariboru ali Murski Soboti, odločali za Ljutomer, tudi zaradi tega, ker je takrat med Radgono in Ljutomerom vozil vlak.
Še pred odhodom na Turizem na podeželju Tompa, na Stari Cesti, kjer je potekalo prijetno druženje, klepet in obujanje spominov, so maturanti zapeli novo himno, ki jo je prav za srečanje prve generacije maturantov GFML napisal takratni maturnat Dušan Žižek iz Radencev. Prav Žižek je vmes tudi pozdravil svoje nekdanje sošolce, ter spregovoril nekaj besed o šolanju in poznejšejm času: "Drage sošolke, dragi sošolci! Nič ni hitrejše od let, je nekoč, pred 2000 leti dejal Pontius Ovidius Naso. A nedaleč nazaj, skoraj včeraj, pa je Albert Einstein zapisal: »Nič ni hitrejšega od svetlobe!« Zato bi vas rad samo spomnil, da ne pozabite, da se je tudi naša gimnazija, GFML, bliskovito razvila in v zadnjem času celo dosegla občudovanja vredne in zavidljive rezultate! Razvoj in razvojno pot GFML vidim kot tekočo reko, ki ima na svojem izviru bolj malo vode, mogoče v nekaterih primerih le nekaj kapljic. Za njenim izvirom je v začetku množina njene vode še vedno torej mala, se pa nato povečuje vse do izliva v morje. Mi, dijaki prve generacije, smo bili leta 1963 tak izvir. Zato se zamislimo in z resno oceno danes presodimo, kdo in kaj smo sedaj, kakšni smo in kje smo sedaj. In ne pozabimo, da smo nekoč bili na začetku nečesa, čeprav ne vsega. Nekoč pred 1960 letom je nekdo začel pisati knjigo o začetku vseh začetkov in ta knjiga je po njegovem načrtu bila namenjena kot sporočilo vsem ljudem, in bila bi naj kot veselo oznanilo, zato je v prvo vrstico prvega poglavja zapisal: »V začetku je bila beseda.« Če danes razmišljamo o tem, katera bi naj bila ta beseda, ki je bila prva med prvimi, se nam ob tem poraja marsikaj. Toda odločiti se ne moremo dokončno. Jo med milijoni besed danes sploh lahko odkrijemo in znova najdemo? Smo ji lahko na sledi? Lahko upamo na uspeh? – Med milijoni besed poiskati danes tisto eno, prvo besedo, ni enostavno opravilo. In katero stvar bi naj ta beseda opisovala? Je to sploh kakšen predmet, je to oseba, je to pojav,... ali pa je sploh kaj drugega? Da, in tu imamo na tem mestu prav. Ta beseda je bila povsem nekaj drugega! – To je bila beseda: Hvala!" je bil nekoliko skrivnosten Žižek, ki je kot rečeno spisal tudi posebno gimnazijsko himno prvih maturantov GFML:


Gimnazijci smo, gimnazijci smo, gimnazijci lotmerški,
gimnazijci smo, gimnazijci smo, gimnazijci prleški;
Prlekija je, Prlekija je, Prlekija topel dom;
ko v svet gremó, se zavedamo, da se radi vračamo.
Generacija mi smo prva to in ponosni smo na to,
ko pa mine čas, polstoletni klas, se v šoli zberemo.
Tu se srečamo, tu obujamo, vse, kar davno je bilo
in se čudimo ter spoštujemo, vse, kar danes vidimo.
Šola naša se nam razvila je, da težkó verjamemo,
kar profesorji tu dosegli so: za pouk, za znanost vso!
In uspehi so! – Tu priznanja so iz države in drugod,
da ponos se nam povišuje še, ko po svetu hodimo!

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer