Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

 

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

In čeprav so se prvič srečali ob 20 – letnici, nato pa vsakih deset let (30, 40 in sedaj 50), je tudi tokratno srečanje, ki so ga začeli pri šoli v Stogovcih nadaljevali in zaključili v Gostišču Kozel v bližnjih Žibercih, bilo izjemno prisrčno in veselo. Petdeset let starejši, zrelejši in izkušenejši, kot so bili ob končanju osemletke, so si tudi tokrat imeli marsikaj za povedati, a ker so bili zraven tudi nekateri, ki jih doslej ni bilo zraven na srečanjih, je spet bilo potrebno tudi »spoznavanje«.
Omenjena generacija, v preteklih desetletjih večinoma uspešnih dam in gospodov, očetov in mamic, danes pa upokojenih dedkov in babic, si je dejansko imela kaj za povedati, ter obujati spomine s stare nekoliko osivele slike iz davnega leta 1967, saj so bili skupaj v obdobju med septembrom 1959 in junijem osem let pozneje. Takrat jih je v dveh oddelkih osemletko zaključilo 60 (30+30) najstnic in najstnikov, tokratnega srečanja pa se jih je udeležilo 35. Nekaj jih je že umrlo, nekateri zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli priti na srečanje, nekaj pa jih niso „našli". Kakorkoli, tudi prisotnih 35 nekdanjih sošolcev je bilo veselih in jim nič ni manjkalo. Zbrali so se predvsem, da bi podoživeli vse tiste lepe trenutke, ki so tako hitro zbrzeli mimo nas, da bi se pogovorili, razveselili in dodali svojemu življenju še en lep, nepozaben doživljaj, ki si ga bodo zapisali v svojo knjigo spominov.
Nekateri so prišli iz tujine, kjer so si ustvarili družine, predvsem iz Avstrije, nekateri iz drugih slovenskih mest in krajev, večina pa le iz Apaške doline, kjer živijo vse od rojstva. In dejansko so si imeli kaj povedati, zato pa je po zbiranju in slikanju, v gostišču Kozel, v lepem objektu, ob zvokih žive glasbene, ter odlični hrani in pijači, bilo izjemno veselo do zgodnjih jutranjih ur. In ob vsem tem je že misel, ki smo jo slišali: »Šele, ko se nehamo bati, začnemo živeti v vsaki izkušnji, boleči ali radostni; postanemo hvaležni za vsak trenutek in začnemo živeti bogato«, nekako oslikavala tudi bogatost in pomembnost samega srečanja, na katerem so se z minuto molka poklonili sošolcem, ki so jih vmes za vedno zapustili.
Samo srečanje, na katero sta tokrat prišli tudi nekdanji učiteljici Marija Žunkovič in Darinka Matis (ravnatelj Janez Šedivy je umrl le nekaj dni pred srečanjem), in katerima so, poleg sedanje ravnateljice OŠ Apače, Violete Kardinar, podelili šopke, so organizirale: Majda Kozič, ki je tudi pozdravila vse prisotne, Marija Vinčec in Olga Prajndl. Ob krajšem kulturnem programu, je sedanja ravnateljica OŠ Apače, pred odhodom v gostišče Kozel, nekdanjim šolarjem, razkazala obnovljeno šolsko stavbo v Stogovcih. Bili so navdušeni, enako kot s celotnim dogajanjem, kajti držali so se nekakšnega nepisanega vodila: »Bodimo hvaležni tudi danes in uživajmo trenutke sreče, saj je za nami že 50 let odkar smo krenili polni upov in želja po poti vsak svoji sreči naproti. Trda in neizprosna je bila naša življenjska pot. Bili so trenutki sreče, mnogokrat pa tudi trenutki žalosti in obupa. Kot mogočni bori smo se borili proti viharjem ter ponosno stopali dalje. A žal, nekaj naših sošolcev je klonilo pod težo bremena. Žalostna usoda nam jih je iztrgala iz naših sredin. Dragi prijatelji, življenje je nepredvidljivo. Počasi stopamo iz obdobja zrelosti v jesen življenja. V obdobje, ko nas že majhne morda nepomembne stvari spravijo v žalost in obup. V tem trenutku moraš poiskati nekoga, mu zaupati in skupaj najti pot v naprej. Ne dovoli, da bi ti gnezdo, ki si ga spletaš celo življenje z ljubeznijo in iskrenostjo, uničila neka nevidna sila, ki bi se ti pritihotapila skrivaj, in te uničila. Ne kloni, vsak trenutek je vreden življenja. Uživajmo danes zvečer, dodajmo še kakšen nepozaben doživljaj in si ga zapišimo v knjigo spomina. Življenje niso dnevi, ki so minili, ampak so dnevi, ki smo si jih zapomnili«.

Save

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci