Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

 

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

In čeprav so se prvič srečali ob 20 – letnici, nato pa vsakih deset let (30, 40 in sedaj 50), je tudi tokratno srečanje, ki so ga začeli pri šoli v Stogovcih nadaljevali in zaključili v Gostišču Kozel v bližnjih Žibercih, bilo izjemno prisrčno in veselo. Petdeset let starejši, zrelejši in izkušenejši, kot so bili ob končanju osemletke, so si tudi tokrat imeli marsikaj za povedati, a ker so bili zraven tudi nekateri, ki jih doslej ni bilo zraven na srečanjih, je spet bilo potrebno tudi »spoznavanje«.
Omenjena generacija, v preteklih desetletjih večinoma uspešnih dam in gospodov, očetov in mamic, danes pa upokojenih dedkov in babic, si je dejansko imela kaj za povedati, ter obujati spomine s stare nekoliko osivele slike iz davnega leta 1967, saj so bili skupaj v obdobju med septembrom 1959 in junijem osem let pozneje. Takrat jih je v dveh oddelkih osemletko zaključilo 60 (30+30) najstnic in najstnikov, tokratnega srečanja pa se jih je udeležilo 35. Nekaj jih je že umrlo, nekateri zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli priti na srečanje, nekaj pa jih niso „našli". Kakorkoli, tudi prisotnih 35 nekdanjih sošolcev je bilo veselih in jim nič ni manjkalo. Zbrali so se predvsem, da bi podoživeli vse tiste lepe trenutke, ki so tako hitro zbrzeli mimo nas, da bi se pogovorili, razveselili in dodali svojemu življenju še en lep, nepozaben doživljaj, ki si ga bodo zapisali v svojo knjigo spominov.
Nekateri so prišli iz tujine, kjer so si ustvarili družine, predvsem iz Avstrije, nekateri iz drugih slovenskih mest in krajev, večina pa le iz Apaške doline, kjer živijo vse od rojstva. In dejansko so si imeli kaj povedati, zato pa je po zbiranju in slikanju, v gostišču Kozel, v lepem objektu, ob zvokih žive glasbene, ter odlični hrani in pijači, bilo izjemno veselo do zgodnjih jutranjih ur. In ob vsem tem je že misel, ki smo jo slišali: »Šele, ko se nehamo bati, začnemo živeti v vsaki izkušnji, boleči ali radostni; postanemo hvaležni za vsak trenutek in začnemo živeti bogato«, nekako oslikavala tudi bogatost in pomembnost samega srečanja, na katerem so se z minuto molka poklonili sošolcem, ki so jih vmes za vedno zapustili.
Samo srečanje, na katero sta tokrat prišli tudi nekdanji učiteljici Marija Žunkovič in Darinka Matis (ravnatelj Janez Šedivy je umrl le nekaj dni pred srečanjem), in katerima so, poleg sedanje ravnateljice OŠ Apače, Violete Kardinar, podelili šopke, so organizirale: Majda Kozič, ki je tudi pozdravila vse prisotne, Marija Vinčec in Olga Prajndl. Ob krajšem kulturnem programu, je sedanja ravnateljica OŠ Apače, pred odhodom v gostišče Kozel, nekdanjim šolarjem, razkazala obnovljeno šolsko stavbo v Stogovcih. Bili so navdušeni, enako kot s celotnim dogajanjem, kajti držali so se nekakšnega nepisanega vodila: »Bodimo hvaležni tudi danes in uživajmo trenutke sreče, saj je za nami že 50 let odkar smo krenili polni upov in želja po poti vsak svoji sreči naproti. Trda in neizprosna je bila naša življenjska pot. Bili so trenutki sreče, mnogokrat pa tudi trenutki žalosti in obupa. Kot mogočni bori smo se borili proti viharjem ter ponosno stopali dalje. A žal, nekaj naših sošolcev je klonilo pod težo bremena. Žalostna usoda nam jih je iztrgala iz naših sredin. Dragi prijatelji, življenje je nepredvidljivo. Počasi stopamo iz obdobja zrelosti v jesen življenja. V obdobje, ko nas že majhne morda nepomembne stvari spravijo v žalost in obup. V tem trenutku moraš poiskati nekoga, mu zaupati in skupaj najti pot v naprej. Ne dovoli, da bi ti gnezdo, ki si ga spletaš celo življenje z ljubeznijo in iskrenostjo, uničila neka nevidna sila, ki bi se ti pritihotapila skrivaj, in te uničila. Ne kloni, vsak trenutek je vreden življenja. Uživajmo danes zvečer, dodajmo še kakšen nepozaben doživljaj in si ga zapišimo v knjigo spomina. Življenje niso dnevi, ki so minili, ampak so dnevi, ki smo si jih zapomnili«.

Save

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci