Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

 

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

In čeprav so se prvič srečali ob 20 – letnici, nato pa vsakih deset let (30, 40 in sedaj 50), je tudi tokratno srečanje, ki so ga začeli pri šoli v Stogovcih nadaljevali in zaključili v Gostišču Kozel v bližnjih Žibercih, bilo izjemno prisrčno in veselo. Petdeset let starejši, zrelejši in izkušenejši, kot so bili ob končanju osemletke, so si tudi tokrat imeli marsikaj za povedati, a ker so bili zraven tudi nekateri, ki jih doslej ni bilo zraven na srečanjih, je spet bilo potrebno tudi »spoznavanje«.
Omenjena generacija, v preteklih desetletjih večinoma uspešnih dam in gospodov, očetov in mamic, danes pa upokojenih dedkov in babic, si je dejansko imela kaj za povedati, ter obujati spomine s stare nekoliko osivele slike iz davnega leta 1967, saj so bili skupaj v obdobju med septembrom 1959 in junijem osem let pozneje. Takrat jih je v dveh oddelkih osemletko zaključilo 60 (30+30) najstnic in najstnikov, tokratnega srečanja pa se jih je udeležilo 35. Nekaj jih je že umrlo, nekateri zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli priti na srečanje, nekaj pa jih niso „našli". Kakorkoli, tudi prisotnih 35 nekdanjih sošolcev je bilo veselih in jim nič ni manjkalo. Zbrali so se predvsem, da bi podoživeli vse tiste lepe trenutke, ki so tako hitro zbrzeli mimo nas, da bi se pogovorili, razveselili in dodali svojemu življenju še en lep, nepozaben doživljaj, ki si ga bodo zapisali v svojo knjigo spominov.
Nekateri so prišli iz tujine, kjer so si ustvarili družine, predvsem iz Avstrije, nekateri iz drugih slovenskih mest in krajev, večina pa le iz Apaške doline, kjer živijo vse od rojstva. In dejansko so si imeli kaj povedati, zato pa je po zbiranju in slikanju, v gostišču Kozel, v lepem objektu, ob zvokih žive glasbene, ter odlični hrani in pijači, bilo izjemno veselo do zgodnjih jutranjih ur. In ob vsem tem je že misel, ki smo jo slišali: »Šele, ko se nehamo bati, začnemo živeti v vsaki izkušnji, boleči ali radostni; postanemo hvaležni za vsak trenutek in začnemo živeti bogato«, nekako oslikavala tudi bogatost in pomembnost samega srečanja, na katerem so se z minuto molka poklonili sošolcem, ki so jih vmes za vedno zapustili.
Samo srečanje, na katero sta tokrat prišli tudi nekdanji učiteljici Marija Žunkovič in Darinka Matis (ravnatelj Janez Šedivy je umrl le nekaj dni pred srečanjem), in katerima so, poleg sedanje ravnateljice OŠ Apače, Violete Kardinar, podelili šopke, so organizirale: Majda Kozič, ki je tudi pozdravila vse prisotne, Marija Vinčec in Olga Prajndl. Ob krajšem kulturnem programu, je sedanja ravnateljica OŠ Apače, pred odhodom v gostišče Kozel, nekdanjim šolarjem, razkazala obnovljeno šolsko stavbo v Stogovcih. Bili so navdušeni, enako kot s celotnim dogajanjem, kajti držali so se nekakšnega nepisanega vodila: »Bodimo hvaležni tudi danes in uživajmo trenutke sreče, saj je za nami že 50 let odkar smo krenili polni upov in želja po poti vsak svoji sreči naproti. Trda in neizprosna je bila naša življenjska pot. Bili so trenutki sreče, mnogokrat pa tudi trenutki žalosti in obupa. Kot mogočni bori smo se borili proti viharjem ter ponosno stopali dalje. A žal, nekaj naših sošolcev je klonilo pod težo bremena. Žalostna usoda nam jih je iztrgala iz naših sredin. Dragi prijatelji, življenje je nepredvidljivo. Počasi stopamo iz obdobja zrelosti v jesen življenja. V obdobje, ko nas že majhne morda nepomembne stvari spravijo v žalost in obup. V tem trenutku moraš poiskati nekoga, mu zaupati in skupaj najti pot v naprej. Ne dovoli, da bi ti gnezdo, ki si ga spletaš celo življenje z ljubeznijo in iskrenostjo, uničila neka nevidna sila, ki bi se ti pritihotapila skrivaj, in te uničila. Ne kloni, vsak trenutek je vreden življenja. Uživajmo danes zvečer, dodajmo še kakšen nepozaben doživljaj in si ga zapišimo v knjigo spomina. Življenje niso dnevi, ki so minili, ampak so dnevi, ki smo si jih zapomnili«.

Save

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci