Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljubezen iz osnovnošolskih klopi traja večno

 

Zlato poroko sta obhajala Erika in Jože Maurič iz Benedikta

Zlatoporočenca MauričPoleg vseh novoletnih praznovanj, ki jih imamo ob božiču in novem letu mnogi ljudje, so pri Mauričevih iz Benedikta v Slovenskih goricah, tik pred iztekom leta 2017 imeli še posebno slavje. Erika in Jože Maurič, ki ju poznajo skoraj vsi Benedičani in tudi mnogi drugi, sta namreč obhajala visok skupni življenjski jubilej – pol stoletja zakona. Njuna ljubezen iz osnovnošolskih klopi očitno traja večno. Zlato poroko sta Mauričeva obeležila brez velikega pompa, bolj z večjim družinskim kosilom, v Gostilni pri Antonu (Jamna, Sveti Jurij ob Ščavnici).

Jože Maurič se je rodil 13.2.1948 očetu Jožetu Mauriču, kovaču v Benediktu in materi Mariji, gospodinji. Osnovno šolo je obiskoval v Benediktu, nato nadaljeval na Srednji elektro šoli v Mariboru, ki pa je ni dokončal. Odraščal je še s tremi mlajšimi sestrami. Erika Maurič, roj. Lakner, se je rodila 18.5.1949 materi Antoniji in neznanemu očetu, ki ga ni nikoli spoznala v živo. Odraščala je z materjo, očimom, dvema polsestrama in polbratom. Očim jo je posvojil in tako je prevzela njegov priimek. Osnovno šolo je dokončala v Benediktu, nadaljevanje izobraževanja pa ji ni bilo omogočeno, kljub njeni veliki želji. Že v OŠ sta se bodoča zakonca spoznala in tako je osnovnošolska ljubezen prerasla v resno zvezo. Poročila sta se rosno mlada 23. decembra 1967 (Jože še ni imel 20, Erika pa manj kot 19 let). Obred je bil skromen s samo civilno poroko. Nekaj dni po poroki je moral Jože že na služenje vojaškega roka v Zagreb, kjer je bil voznik, februarja 1968 pa se jima je že rodila prva hči. V zakonu so se jima rodile tri hčere: Jožica, Zdenka in Jelka, ter na koncu še sin Dušan. Imata sedem vnukov in že enega pravnuka. Žal sta sina veliko prehitro za vedno izgubila pred sedmimi leti. Skupen dom sta si ustvarila na Erikini domačiji, današnji Slatinski cesti v Benediktu. Kupila sta manjšo viničarijo, ki je bila takrat v lasti Agrokombinata Lenart. Staro cimpračo sta nadomestila z novo enostanovanjsko hišo. Trenutno živita na skupnem naslovu, s snaho in tremi vnuki.
Jože je svojo prvo zaposlitev našel v Špedtransu Maribor, kjer pa ni bil dolgo. Od tu je šel v Mariborsko livarno, kjer je do upokojitve delal kot brusilec. Erika se je redno zaposlila šele po rojstvu četrtega otroka. Vrtec Benedikt in kasneje OŠ Benedikt sta bila njena delodajalca. Delala je kot zelo cenjena kuharica, priljubljena med sodelavci in še posebej otroki šole. Ljubezen do kuhanja ohranja še danes v pokoju, saj ji nikoli ni težko pripraviti skupnega kosila za otroke in vnuke. Jože je že kot mladostnik pričel z delom v domačem gasilskem društvu. Svoj čut pomagati sočloveku, domačinu ali sosedu v nesreči ga je omrežil tako, da je ostal zvest gasilskim vrstam vse do danes. Na začetku kot operativec, vrsto let pa je predsednik PGD Benedikt. V gasilske vrste in s tem pomagati drugim, mu je uspelo vpeljati domala vse družinske člane (vsi, ki so trenutno pri hiši, so člani PGD Benedikt, kjer je pomembno vlogo imel tudi pokojni sin Dušan op.p.). Nekaj mandatov je bil tudi občinski svetnik Občine Benedikt.
Zlatoporočenca Maurič sta zelo vesela, da se otroci radi vračajo domov, še posebej ob nedeljah, kadar se običajno zberejo vsi, ter ob odlični mamini oz. babičini kulinariki, veselo kramljajo, se veselijo drobnih stvari, kot pravijo. Še posebej je veselo ob raznih praznovanjih. Tudi med krajani sta Erika in Jože zelo priljubljena in cenjena. Na njunem domu se rad ustavi vsak, čeprav le za kratek čas...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Ljubezen iz osnovnošolskih klopi traja večno