Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

 

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Skupni dom sta si ustvarila na Jožetovi zemlji, ki jo je dobil od matere. Z lastnimi rokami, s sadom njunega dela, varčevanja in odpovedovanja sta zgradila hišo, kjer danes živita z otroci. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, leta 1985 hči Martina in leta 1991 sin Marko, katera sta bila tudi njuni poročni priči, jesen življenja pa jima bogati triletni vnukec Jan. Zlatoporočenca sta od domačega dvorišča do cerkve sv. Marije Magdalene na Kapeli, imela poseben prevoz – peljala sta se namreč s konjsko kočijo. Zlatoporočno zahvalno mašo je daroval domači župnik Frančišek Horvat. Ob poročni koračnici ansambla Opoj sta slavljenca ob špalirju svatov slovesno vstopila v cerkev na ponovitev zaobljube in izmenjave poročnih prstanov. Mašo so popestrili nagovori sorodnikov, župnikova pridiga in petje, kjer so prepevale svatinje iz Prekmurja.
Zaključek zlatoporočnega slavja je potekal na Turistični kmetiji pri Alenki na Gornjih Ivanjcih, kjer so se ob zvokih muzike, dobre hrane, slovesne poročne torte in zlatoporočnega ognjemeta veselili pozno v noč. Hči Martina jima je pripravila posebno čustveno presenečenje, saj sta zaplesala in zapela ob izpovednih pesmih Staneta Vidmarja, od katerega je Marija prejela šopek nageljčkov in njegovo glasbeno zbirko ter veliko poljubčkov, kateri bodo do konca življenja vabili nasmešek na obraz, saj je to bila njuna največja skrita želja.
Jože Lah se je rodil 1.2.1944 očetu cestarju Jožefu in mami Mariji, gospodinji. Osnovno šolo je obiskoval pri Mali Nedelji, nato nadaljeval na srednji gradbeni šoli v Kopru, kjer se je izučil za zidarja. Odraščal je še z bratom in sestro, mlajšima dvojčkoma, za katera je poleg staršev tudi skrbel. Po opravljanju raznih zidarskih del v Avstriji in Kopru, je bil Jože nekaj let zaposlen pri sosednjem zidarskem mojstru, Francu Pintariču, nato pa do svoje upokojitve delal v gradbeništvu Pintarič iz Spodnje Ščavnice. Marica Lah, rojena Vogrin, se je rodila 20.10.1949 kot osmi otrok dvojček materi Pavli in očetu Antonu na Stavešinskem Vrhu. OŠ je dokončala v Negovi, nadaljevati izobraževanje pa ji kljub veliki želji postati trgovka zaradi prerane mamine smrti ni uspelo. Tako se je morala kot mlado 17-letno dekle zaposliti v Radgonskih goricah, kjer je kot delavka delala v mrazu in vročini vse do upokojitve. Čeprav njuna pokojnina ni posebej velika, sta vesela in zadovoljna. Doma se kratkočasita z obdelovanjem vrta in skrbita za skrbno urejeno in cvetočo okolico hiše. Uživata sadove svojega dela, aktivna sta v društvu upokojencev, rada gresta z njimi na izlete in srečanja, ali z otroci na morje ter na obisk k sorodnikom.
Želimo jima še veliko zdravja in skupnega zadovoljstva v jeseni življenja!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let