Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

 

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Na „Pelclovi ulici" na Janževem Vrhu je bilo tisti dan tudi sploh veselo in razigrano. Kristini so med drugimi namreč za 90. rojstni dan prišli čestitat in jo obdarit, župan občine Radenci, Janez Rihtarič, predsednik Krajevne skupnosti Radenci, Nikolaj Brus, ki je tudi občinski svetnik občine Radenci, ter delegacija Krajevnega odbora RKS.
Na prijetnem slavju, ki je potekalo pred in v hiši njenega najmlajšega sina Matije, ki ima hišo zgrajeno tik čez cesto od domačije slavljenke, ki se še vedno ne želi ločiti od svoje domačije na Janževem Vrhu 25, so se seveda zbrali še mnogi drugi, najprej vsi njeni najbližji: šest otrok (Marija, Slavko, Drago, Milan, Milena in Matija), enajst vnukov ter deset pravnukov, kot tudi sosedje, znanci in prijatelji. Kar nekaj časa je ob čestitkah, trajalo obdarovanje, čeprav ima slavljenka danes vse, česar nekoč ni imela. Poleg darov gostov, so Kristino obdarili tudi njeni najbližji, ki za mamo, babico in prababico skrbijo vse odkar ji je nekoliko začelo pešati zdravje, predvsem noge. Seveda je to tudi obveza, saj je ona v preteklosti praktično sama skrbela za vseh šest svojih otrok, kajti že pred več kot štiridesetimi je ostala brez moža Matije, ki je padel z drevesa in umrl. Ob čestitkah in darilih ni manjkala niti čudovita jubilejna torta, ki je le dopolnila bogato obloženo mizo, ki je namenjena slavljenki, ki je mimogrede z omenjenim vriskom znana daleč naokoli, ter njenim številnim gostom. Ne samo, da zmore to sedaj še pri devetdesetih letih, vrisk jo je spremljal skozi vse življenje, kajti sama je o vriskanju med drugim povedala: „ Z možem sem bila zelo zadovoljna. Oba sva bila veseljaka. Rada sva hodila skupaj delat h kmetom in ko sva se vračala, sva pela in vriskala. Večkrat sem z vriskanjem preglasila vse ostale...« Enako je bilo tudi tokrat, ko je ob zdravici namenjeni njenem življenjskem jubileju Kristina, močno zavriskala. In vsi prisotni so ji zaželeli, da bi bila zdrava še veliko let, ter da bi jim zavriskala tudi ob stotem rojstnem dnevu, čez desetletje. Ob tokratnem ubranem petju in igranju na harmoniki, Jožeka Majcna in Stanka Ilješa, se je slavje in veselje zavleklo pozno v noč, ko je ob slovesu tudi radenski župan Rihtarič izrazil željo, da se srečata spet ob praznovanju njene stote obletnice.
Kristina se je, kot rečeno rodila pred devetdesetimi leti v družini Marič v Gradišču, v današnji občini Tišina, kjer je bila ena (predzadnja) izmed osmih otrok. Dve leti je v šolo hodila v Tropovce, nato pa na Tišino. Po končani šoli je šla delat v gostilno Društva invalidov v Mursko Soboto, za tem pa v kuharsko šolo v Rogaško Slatino ter se pozneje kot kuharica zaposlila v Ljubljani. Njena sestra Ana je bila v Radencih, v šoli je pripravljala malice in tam ji je učiteljica Berta Kovič ob enem izmed obiskov pri sestri svetovala, da bi ostala doma ter se zaposlila v novem vrtcu na Janževem Vrhu. Rečeno, storjeno, ob delu v vrtcu je spoznala domačina Matijo Pelcla, se poročila ter po rojstvu tretjega otroka ostala za gospodinjo doma. Pozneje so privekali na svet še trije otroci, mož Matija pa se je leta 1976 pri padcu z drevesa smrtno ponesrečil. Ostala je z otroci sama, a jih vse »spravila do kruha«. Čeprav zaradi življenjskih usod vsi niso ostali doma, je danes na Janževem Vrhu pravzaprav njihova (Pelclova) skoraj „vsa ulica".
Kristina se spominja svojega otroštva in mladosti, saj je tudi za njo to bilo najlepše obdobje. Potem pa jo je pred mnogimi leti ljubezen pripeljala iz rodnega Gradišča v Prekmurju, na drugi breg reke Mure, v viničarsko družino, kjer sta si s možem Matijem Pelcl, ustvarila skromen dom, ki sta ga napolnila s šestimi otroki. Na začetku, ko je bilo še manj otrok, je Kristina delala v vrtcu Janžev Vrh, ko pa se je družina večala, je ostala doma in skrbela za družino in prislužila kakšen priboljšek z delom pri bližnjih kmetih, kjer je bilo potrebno odslužiti strojne usluge za oranje in mlatilnico. Ko so otroci malo zrasli, je dodaten kos kruha služila z 'malarijo', s kolesom je v ta namen obredla dobršen del Prlekije, Štajerske in Prekmurja, kjer je polepšala marsikateri dom, vsako soboto pa je okrasila Kapelsko cerkev, kjer je vsako mašo in pogreb prepevala v tamkajšnjem zboru. Usoda ji je 1976 leta po tragični nesreči vzela moža, ko ga je najbolj potrebovala, saj je bil najmlajši star šele 9 let. Pridna in skromna je znala poskrbeti za številno družino, vseh šest otrok je naučila vsakršnega dela, za kar so ji vsi neizmerno hvaležni. Prav posebej pa ponosna pa je na svojih 11 vnukov in 10 pravnukov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce