Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

 

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Na „Pelclovi ulici" na Janževem Vrhu je bilo tisti dan tudi sploh veselo in razigrano. Kristini so med drugimi namreč za 90. rojstni dan prišli čestitat in jo obdarit, župan občine Radenci, Janez Rihtarič, predsednik Krajevne skupnosti Radenci, Nikolaj Brus, ki je tudi občinski svetnik občine Radenci, ter delegacija Krajevnega odbora RKS.
Na prijetnem slavju, ki je potekalo pred in v hiši njenega najmlajšega sina Matije, ki ima hišo zgrajeno tik čez cesto od domačije slavljenke, ki se še vedno ne želi ločiti od svoje domačije na Janževem Vrhu 25, so se seveda zbrali še mnogi drugi, najprej vsi njeni najbližji: šest otrok (Marija, Slavko, Drago, Milan, Milena in Matija), enajst vnukov ter deset pravnukov, kot tudi sosedje, znanci in prijatelji. Kar nekaj časa je ob čestitkah, trajalo obdarovanje, čeprav ima slavljenka danes vse, česar nekoč ni imela. Poleg darov gostov, so Kristino obdarili tudi njeni najbližji, ki za mamo, babico in prababico skrbijo vse odkar ji je nekoliko začelo pešati zdravje, predvsem noge. Seveda je to tudi obveza, saj je ona v preteklosti praktično sama skrbela za vseh šest svojih otrok, kajti že pred več kot štiridesetimi je ostala brez moža Matije, ki je padel z drevesa in umrl. Ob čestitkah in darilih ni manjkala niti čudovita jubilejna torta, ki je le dopolnila bogato obloženo mizo, ki je namenjena slavljenki, ki je mimogrede z omenjenim vriskom znana daleč naokoli, ter njenim številnim gostom. Ne samo, da zmore to sedaj še pri devetdesetih letih, vrisk jo je spremljal skozi vse življenje, kajti sama je o vriskanju med drugim povedala: „ Z možem sem bila zelo zadovoljna. Oba sva bila veseljaka. Rada sva hodila skupaj delat h kmetom in ko sva se vračala, sva pela in vriskala. Večkrat sem z vriskanjem preglasila vse ostale...« Enako je bilo tudi tokrat, ko je ob zdravici namenjeni njenem življenjskem jubileju Kristina, močno zavriskala. In vsi prisotni so ji zaželeli, da bi bila zdrava še veliko let, ter da bi jim zavriskala tudi ob stotem rojstnem dnevu, čez desetletje. Ob tokratnem ubranem petju in igranju na harmoniki, Jožeka Majcna in Stanka Ilješa, se je slavje in veselje zavleklo pozno v noč, ko je ob slovesu tudi radenski župan Rihtarič izrazil željo, da se srečata spet ob praznovanju njene stote obletnice.
Kristina se je, kot rečeno rodila pred devetdesetimi leti v družini Marič v Gradišču, v današnji občini Tišina, kjer je bila ena (predzadnja) izmed osmih otrok. Dve leti je v šolo hodila v Tropovce, nato pa na Tišino. Po končani šoli je šla delat v gostilno Društva invalidov v Mursko Soboto, za tem pa v kuharsko šolo v Rogaško Slatino ter se pozneje kot kuharica zaposlila v Ljubljani. Njena sestra Ana je bila v Radencih, v šoli je pripravljala malice in tam ji je učiteljica Berta Kovič ob enem izmed obiskov pri sestri svetovala, da bi ostala doma ter se zaposlila v novem vrtcu na Janževem Vrhu. Rečeno, storjeno, ob delu v vrtcu je spoznala domačina Matijo Pelcla, se poročila ter po rojstvu tretjega otroka ostala za gospodinjo doma. Pozneje so privekali na svet še trije otroci, mož Matija pa se je leta 1976 pri padcu z drevesa smrtno ponesrečil. Ostala je z otroci sama, a jih vse »spravila do kruha«. Čeprav zaradi življenjskih usod vsi niso ostali doma, je danes na Janževem Vrhu pravzaprav njihova (Pelclova) skoraj „vsa ulica".
Kristina se spominja svojega otroštva in mladosti, saj je tudi za njo to bilo najlepše obdobje. Potem pa jo je pred mnogimi leti ljubezen pripeljala iz rodnega Gradišča v Prekmurju, na drugi breg reke Mure, v viničarsko družino, kjer sta si s možem Matijem Pelcl, ustvarila skromen dom, ki sta ga napolnila s šestimi otroki. Na začetku, ko je bilo še manj otrok, je Kristina delala v vrtcu Janžev Vrh, ko pa se je družina večala, je ostala doma in skrbela za družino in prislužila kakšen priboljšek z delom pri bližnjih kmetih, kjer je bilo potrebno odslužiti strojne usluge za oranje in mlatilnico. Ko so otroci malo zrasli, je dodaten kos kruha služila z 'malarijo', s kolesom je v ta namen obredla dobršen del Prlekije, Štajerske in Prekmurja, kjer je polepšala marsikateri dom, vsako soboto pa je okrasila Kapelsko cerkev, kjer je vsako mašo in pogreb prepevala v tamkajšnjem zboru. Usoda ji je 1976 leta po tragični nesreči vzela moža, ko ga je najbolj potrebovala, saj je bil najmlajši star šele 9 let. Pridna in skromna je znala poskrbeti za številno družino, vseh šest otrok je naučila vsakršnega dela, za kar so ji vsi neizmerno hvaležni. Prav posebej pa ponosna pa je na svojih 11 vnukov in 10 pravnukov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce