Biserno poroko sta obhajala zakonca Neuvirt iz Pesnice pri Mariboru

Biserna poroka NeuvirtČeprav je bil Anton, ki so ga mnogi klicali Tone, Neuvirt, Pesničan, ga pozna veliko širši ljudi na severovzhodu držve. Poznajo ga predvsem po njegovi glasbeni skupini Neuvirtova pihalna godba, s katero je nastopal na številnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Najbolj ga poznajo po igranju na novih mašah ali primicijah in igranju v cerkvah ob slovesnih dogodkih, žegnanjih ali večjih cerkvenih praznikih. Ko so zaigrali Neuvitrovi muzikanti, tako so ljudje rekli, so bile cerkve nabito polne. Njihova glasba pa je globoko odmevala v akustičnih prostorih cerkva.

Slavni glasbenik Tone in njegova Ana obeležila 60 let poroke

Viktor Zemljič s svojo salamo najbolj prepričal komisijo

23. Pomurska salamiadaV deželi treh src, v Radencih in okolici, je vse bilo v znamenju tradicionalne, sedaj že 23. Pomurske salamiade „Radenci 2019". Prireditev, ki se je v soboto, z razglasitvijo rezultatov in posebno slovesnostjo zaključila v restavraciji hotela Radin v Radencih, je ob podpori prijateljev in poslovnih partnerjev, pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom Karmen Žibret Kavčič, Viktorja Zamuda, Emila Šmida, Franca Šadla, Dejana Beriča... Vse skupaj se je začelo že sredi tedna, ko so v gostišču Erinox v Radencih, zbirali vzorce, naslednji dan je v hotelu Izvir potekalo ocenjevanje, nato pa še v soboto, posebna prireditev z razglasitvijo rezultatov, na kateri se je poleg tekmovalcev in njihovih svojcev udeležilo veliko drugih obiskovalcev. Vsi so lahko brezplačno poskusili ocenjene salame, ter se malo pozabavali. Za prijeten večer so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Grajana, ter ansambel Štrk...

Na 23. pomurski salamiadi sodelovalo 45 izdelovalcev salam z 59 vzorci

Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Župan ob 90. rojstnem dnevu obiskal Marijo Simonič v Biserjanah

 

Marija je kulturnica od glave do peta

Jubilej Marije SimoničSrečati se z Marijo Simonič iz Biserjan v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je vse svoje življenje posvetila kulturi, zlasti likovni in kiparski umetnosti, ob tem pa tudi petju, je lepo doživetje. Tokrat jo je obiskala delegacija, ki so jo tvorili župan Miroslav Petrovič, direktorica občine uprave Melita Muhič, ter predsednica in članica Krajevne organizacije RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, saj so ji prišli voščit ob njenem 90. rojstnem dnevu.

In to jo je zelo razveselilo, po izrečenih čestitkah in izročenih priložnostnih darilih, je sledila napitnica: »Kolko kapljic tolko let«, ki jo je vodil župan Petrovič. Ob obloženi mizi in dobri kapljici, je tekla sproščena beseda. Njena ohranjena bistrost duha je pripomogla, da smo izvedeli marsikaj iz njenega dolgega življenja.
Marija se je rodila v družini Golnar, 6. decembra 1928. leta v Sovjaku, kot je sama rekla, v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. Prva tri leta je obiskovala OŠ pri Sv. Duhu na Stari Gori. Ker se je s starši preselila v Biserjane, je OŠ končala pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Nekaj let je delala doma pri starših, ter se 1954 leta podala v Ljubljano, kjer se je pet let šolala v Šoli za umetno obrt, kjer je končala šolanje na kiparskem oddelku. Po vrnitvi iz Ljubljane v domači kraj, jo je takoj zaposlil tedanji ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, Štukelj in je kot učiteljica delala vse do upokojitve leta 1991. V času dela na OŠ, je v Mariboru končala Višjo pedagoško šolo. Delala je kot likovni pedagog, po potrebi pa je tudi poučevala glasbeni pouk in vodila šolske pevske zbore.
Kljub družini, katero so tvorili mož Albin in hčerka Monika, sedaj ju razveseljujeta tudi vnuk Jakob Dizma in vnukinja Ana Marija, je vse svoje umetniške sposobnosti posvetila kiparski umetnosti. Njena kiparska dela krasijo okolje v številnih krajih po Sloveniji. Koliko kipov je ustvarila nam ni mogla povedati. Naštela pa je nekaj tistih, ki imajo častno mesto v okolju, kjer stojijo. Tako je ob 100 letnici kmetijskega šolstva v Sloveniji naredila Kip kmetice s košaro, ki je visok 2,2 metra in stoji pred Kmetijsko šolo v Mariboru. Dva kipa visoka 2,2 m je izdelala za Ljubljano in za tovarno Elrad v Gornji Radgoni. Njeni kipi stojijo tudi v domači občini, kot je kip Ivana Cankarja, v središču Sv. Jurija in Ivana Vuka Starogorskega na Stari Gori. Njene kipe pa najdemo tudi v Srbiji in Ameriki, veliko časa je posvečala tudi restavriranju, obnovi nabožnih kipov v kapelah in na obcestnih križih ipd.
Marija ni bila samo kiparka in slikarska umetnica, saj je veliko prostega čas namenila tudi petju. Kot je dejala, jo je ves čas spremljala pesem. Pred 37-timi leti je ustanovila skupino ljudskih pevk, ki nastopajo pod imenom Jürjevše ljudske pevke. Na njenem domu so se 32 let zbirale in vadile. S svojimi nastopi so obogatile mnoge dogodke v občini, kakor tudi širše. Pele so tudi v Mladenovcu v Srbiji. Pod njenim vodstvom, so v tem času izdale štiri zgoščenke, na katerih so posnete ljudske pesmi, ki jih pojejo. „Moram povedati, da sem vse talente, ki so me pripeljali do poklica in petja, podedovala po starših. Po očetu, tudi po očetovem bratu, stricu Tomažu sem dobila smisel za kiparjenje in slikanje, po materi in očetu pa za petje", je še dodala slavljenka Marija.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Župan ob 90. rojstnem dnevu obiskal Marijo Simonič v Biserjanah