Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Razvoj denarnih sistemov

 

Jože Rogan

RAZVOJ DENARNIH SISTEMOV V SLOVENSKIH DEŽELAH OD ZAČETKA 19. STOLETJA DO DANES

V preteklosti so posamezna področja današnje 1 kronaSlovenije spadala pod različne imperije. S pojavom ali razpadom določenih političnih gospodarjev na naših tleh, je bila kot nujna posledica sprememba denarnega sistema. Znatno škodo je pri teh transakcijah utrpelo prebivalstvo, saj je bilo potrebno ob zamenjavi dati več enot stare valute za eno enoto nove valute, v kolikor pa je bila menjava 1:1 (ali "al pari"), je bila nova valuta manj vredna, ker je bila njena kupna moč manjša.

 

Zadnjih dvesto let so se denarni sistemi v naših krajih večkrat menjali, zato si v nadaljevanju na kratko oglejmo ta razvoj približno od leta 1800 do današnjih dni.

V prilogi so prikazani nazivi posameznih valut in njihove manjše enote, ter datumi in menjalna razmerja današnjih dni.

Denarne razmere v XVI stoletju so bile zapletene. Krožilo je namreč veliko vrst denarja različnih vrednosti. Kljub temu je bil tako v južni Nemčiji kot tudi v naših deželah najbolj razširjen goldinar nemške vrednosti ali renski goldinar. Računi uraške tiskarne so vodeni večinoma v goldinarjih nemške vrednosti, nekajkrat pa se pojavljajo tudi tolarji, tako za naše kot za nemške dežele. Goldinar se je delil še na manjše enote: na 60 krajcarjev in 240 denaričev. Med krajcarjem in goldinarjem je bil še bacn (po slovensko tudi repar), ki je bil vreden 4 krajcarje. Obstajale so se druge enote, ki se pa v naših računih ne pojavljajo. Vrednost tolarja je bila nekoliko višja od vrednosti goldinarja. Tako imamo zabeleženo, da je veljal 70 krajcarjev, v nekaterih primerih (npr. v Stuttgartu) pa le 68 krajcarjev1.

Glavna denarna enota v predmarčni dobi na našem ozemlju je bil goldinar (gld) ali forint (ft) konvencijske veljave, ki se je delil na 60 krajcarjev (kr). Konvencijska veljava ima svoje ime po konvenciji med Avstrijo in Bavarsko, sklenjeni leta 1753, ki so se ji pridružile pozneje še druge države. V veljavi je bila vse do leta 1858. Konvencija je določala, da bodo iz Kölnske marke čistega srebra (na Dunaju 0,23389 kg) kovali 20 goldinarjev. En goldinar je imel torej 11,6945 gramov srebra. Kovali so srebrnike po 2 in po en goldinar; čistina je znašala pri obeh 833 tisočink. Srebrnik za 2 gld je tehtal 28 gramov, srebrnik za 1 gld pa 14 gramov. Srebrniki za 20, 10, 5 in 3 krajcarje so imeli manjšo čistino: srebrnik za 20 kr 583 tisočink, srebrnik za 10 krajcarjev 500 tisočink; v vojnih časih so bili kovanci za 3 krajcarje iz bakra, brez srebra. Drobiž je bil bakren. Kovali so novce po l krajcar, po pol in četrt krajcarja. Četrt krajcarja je bil torej najmanjši znesek, ki se ga je dalo poravnati z denarjem.

Bankovce so tiskali po 1000, 100, 50 in 10 gld. S papirnatim denarjem so bile v času fracoskih vojn velike težave. Tiskali so papirnati denar tudi za manjše zneske, za 2 in 1 gld pa tudi za še manjše vrednosti. Natisnili so mnogo preveč denarja, posledica je bila inflacija. Stanje se je popravilo šele po letu 1816, ko so ustanovili privilegirano avstrijsko nacionalno banko. Večino predmarčne dobe je poleg konvencijske veljave obstajala tudi dunajska veljava za papirnat denar iz leta 1811 (tako imenovani Einlösungsscheine) in 1813 (Antizipationsscheine). Ta papirnat denar je bil vreden le dve petini konvencijskega denarja.

Konvencijski in dunajski denar sta krožila istočasno, zato moramo biti pri branju zneskov iz predmarčne dobe zelo previdni, saj jih nekje navajajo v konvencijski veljavi, nekje v dunajski, nekje pa brez pojasnila, tako da smo v zadregi, ker ne vemo, za katero veljavo gre. Na Štajerskem je bilo denarja dunajske veljave veliko, na ozemlju nekdanjih Ilirskih provinc pa ne, vendar zneske tudi tu kdaj pa kdaj navajajo v dunajski veljavi.

Konvencijsko veljavo navajajo s kraticami CW, CM (Conventionsmünze), MM (Metalmünze) ali s podatkom "v srebru", dunajsko s kratico WW (Wiener Währung)2.

DENAR V POSAMEZNIH OBDOBJIH

 

Denar v posameznih obdobjih

 

RAJNŠKI je bil domači naziv za GOLDINAR.

SEKSAR je bil deseti del GOLDINARJA ali 6 krajcarjev.

 

MENJALNO RAZMERJE OB SPREMEMBAH DENARJA

 

Menjalno razmerje

 

Navedeni tečaji so bili uradni in uporabljeni pri preračunavanju prihrankov na hranilnih vlogah.

Januarja 1945 je bila ustanovljena vrhovna komisija za zamenjavo denarja. V Sloveniji je bil denar zamenjan med 30. junijem in 9. julijem 1945.

Lastniki denarja so lahko takoj zamenjali denar do vrednosti 5.000 din, nad to vsoto pa šele po 15 juniju 1945 v treh mesecih. Pri vsoti nad 5.000 din je bil pri menjavi obvezen davek, ki je bil progresiven od 5 do 7%.

VIRI:

-Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem-razni avtorji

-Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem (D.Guštin)

-Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem (Z.Čepič)

OPOMBE:

(1) Vinko Rajšp, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem.

(2) Vasilij Melik, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem

(3) CW Conventions Währung, Konvencijska veljava na ozemlju nekdanjih Ilirskih provinc.

(4) WW Wiener Währung, Dunajska veljava, uporabljena na Štajerskem.

(5) Občini G.Radgona in Ljutomer sta bili pod Nemško okupacijo.

(6) Občini M.Sobota in Lendava sta bili pod Madžarsko okupacijo

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Razvoj denarnih sistemov