Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Razvoj denarnih sistemov

 

Jože Rogan

RAZVOJ DENARNIH SISTEMOV V SLOVENSKIH DEŽELAH OD ZAČETKA 19. STOLETJA DO DANES

V preteklosti so posamezna področja današnje 1 kronaSlovenije spadala pod različne imperije. S pojavom ali razpadom določenih političnih gospodarjev na naših tleh, je bila kot nujna posledica sprememba denarnega sistema. Znatno škodo je pri teh transakcijah utrpelo prebivalstvo, saj je bilo potrebno ob zamenjavi dati več enot stare valute za eno enoto nove valute, v kolikor pa je bila menjava 1:1 (ali "al pari"), je bila nova valuta manj vredna, ker je bila njena kupna moč manjša.

 

Zadnjih dvesto let so se denarni sistemi v naših krajih večkrat menjali, zato si v nadaljevanju na kratko oglejmo ta razvoj približno od leta 1800 do današnjih dni.

V prilogi so prikazani nazivi posameznih valut in njihove manjše enote, ter datumi in menjalna razmerja današnjih dni.

Denarne razmere v XVI stoletju so bile zapletene. Krožilo je namreč veliko vrst denarja različnih vrednosti. Kljub temu je bil tako v južni Nemčiji kot tudi v naših deželah najbolj razširjen goldinar nemške vrednosti ali renski goldinar. Računi uraške tiskarne so vodeni večinoma v goldinarjih nemške vrednosti, nekajkrat pa se pojavljajo tudi tolarji, tako za naše kot za nemške dežele. Goldinar se je delil še na manjše enote: na 60 krajcarjev in 240 denaričev. Med krajcarjem in goldinarjem je bil še bacn (po slovensko tudi repar), ki je bil vreden 4 krajcarje. Obstajale so se druge enote, ki se pa v naših računih ne pojavljajo. Vrednost tolarja je bila nekoliko višja od vrednosti goldinarja. Tako imamo zabeleženo, da je veljal 70 krajcarjev, v nekaterih primerih (npr. v Stuttgartu) pa le 68 krajcarjev1.

Glavna denarna enota v predmarčni dobi na našem ozemlju je bil goldinar (gld) ali forint (ft) konvencijske veljave, ki se je delil na 60 krajcarjev (kr). Konvencijska veljava ima svoje ime po konvenciji med Avstrijo in Bavarsko, sklenjeni leta 1753, ki so se ji pridružile pozneje še druge države. V veljavi je bila vse do leta 1858. Konvencija je določala, da bodo iz Kölnske marke čistega srebra (na Dunaju 0,23389 kg) kovali 20 goldinarjev. En goldinar je imel torej 11,6945 gramov srebra. Kovali so srebrnike po 2 in po en goldinar; čistina je znašala pri obeh 833 tisočink. Srebrnik za 2 gld je tehtal 28 gramov, srebrnik za 1 gld pa 14 gramov. Srebrniki za 20, 10, 5 in 3 krajcarje so imeli manjšo čistino: srebrnik za 20 kr 583 tisočink, srebrnik za 10 krajcarjev 500 tisočink; v vojnih časih so bili kovanci za 3 krajcarje iz bakra, brez srebra. Drobiž je bil bakren. Kovali so novce po l krajcar, po pol in četrt krajcarja. Četrt krajcarja je bil torej najmanjši znesek, ki se ga je dalo poravnati z denarjem.

Bankovce so tiskali po 1000, 100, 50 in 10 gld. S papirnatim denarjem so bile v času fracoskih vojn velike težave. Tiskali so papirnati denar tudi za manjše zneske, za 2 in 1 gld pa tudi za še manjše vrednosti. Natisnili so mnogo preveč denarja, posledica je bila inflacija. Stanje se je popravilo šele po letu 1816, ko so ustanovili privilegirano avstrijsko nacionalno banko. Večino predmarčne dobe je poleg konvencijske veljave obstajala tudi dunajska veljava za papirnat denar iz leta 1811 (tako imenovani Einlösungsscheine) in 1813 (Antizipationsscheine). Ta papirnat denar je bil vreden le dve petini konvencijskega denarja.

Konvencijski in dunajski denar sta krožila istočasno, zato moramo biti pri branju zneskov iz predmarčne dobe zelo previdni, saj jih nekje navajajo v konvencijski veljavi, nekje v dunajski, nekje pa brez pojasnila, tako da smo v zadregi, ker ne vemo, za katero veljavo gre. Na Štajerskem je bilo denarja dunajske veljave veliko, na ozemlju nekdanjih Ilirskih provinc pa ne, vendar zneske tudi tu kdaj pa kdaj navajajo v dunajski veljavi.

Konvencijsko veljavo navajajo s kraticami CW, CM (Conventionsmünze), MM (Metalmünze) ali s podatkom "v srebru", dunajsko s kratico WW (Wiener Währung)2.

DENAR V POSAMEZNIH OBDOBJIH

 

Denar v posameznih obdobjih

 

RAJNŠKI je bil domači naziv za GOLDINAR.

SEKSAR je bil deseti del GOLDINARJA ali 6 krajcarjev.

 

MENJALNO RAZMERJE OB SPREMEMBAH DENARJA

 

Menjalno razmerje

 

Navedeni tečaji so bili uradni in uporabljeni pri preračunavanju prihrankov na hranilnih vlogah.

Januarja 1945 je bila ustanovljena vrhovna komisija za zamenjavo denarja. V Sloveniji je bil denar zamenjan med 30. junijem in 9. julijem 1945.

Lastniki denarja so lahko takoj zamenjali denar do vrednosti 5.000 din, nad to vsoto pa šele po 15 juniju 1945 v treh mesecih. Pri vsoti nad 5.000 din je bil pri menjavi obvezen davek, ki je bil progresiven od 5 do 7%.

VIRI:

-Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem-razni avtorji

-Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem (D.Guštin)

-Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem (Z.Čepič)

OPOMBE:

(1) Vinko Rajšp, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem.

(2) Vasilij Melik, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem

(3) CW Conventions Währung, Konvencijska veljava na ozemlju nekdanjih Ilirskih provinc.

(4) WW Wiener Währung, Dunajska veljava, uporabljena na Štajerskem.

(5) Občini G.Radgona in Ljutomer sta bili pod Nemško okupacijo.

(6) Občini M.Sobota in Lendava sta bili pod Madžarsko okupacijo

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Razvoj denarnih sistemov