Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona

 

mag. Ivan RIHTARIČ

OBRTNA DEJAVNOST V OBČINI GORNJA RADGONA LETA 1959

Občina Gornja Radgona, ena izmed šestih občin takratnega okraja Murska Sobota, je poznala tudi oba sektorja lastništva, družbeni in zasebni, in nam omenjeni popis obrtništva iz leta 1959 natančno prikazuje njeno sliko.

I.DRUŽBENI SEKTOR

V tem sektorju obrtne proizvodnje je bilo 7 osnovnih skupin: predelovanje kovin, elektrotehnična obrt, kemična, stavbna, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga in živilska obrt. Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju (11 enot): 32 zaposlenih mojstrov, 125 pomočnikov, 21 priučenih, 97 nekvalificiranih, 144 delavcev, le 39 administrativnih delavcev, oz. skupaj 361 zaposlenih (296 moških in 65 žensk). V uku je bilo skupaj 361 učencev, od tega 27 v prvem, 15 v drugem in 21 v tretjem letniku.

 

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti (4) ter v predelavi tekstilnega blaga (2), v vseh ostalih pa le po ena obrtna enota.

Po številu zaposlenih je bila najmočnejša v družbenem sektorju obrti stavbna obrt, ki je zaposlovala kar 135 ljudi oz. dobro tretjino vseh zaposlenih (37,4 %).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

  • a) Obrtno predelovanje kovin; avtomehanično dejavnost je opravljalo obrtno podjetje "AVTOREMONT" v Gornji Radgoni, ki je imelo zaposlenih 5 mojstrov, 14 pomočnikov, 1 nekvalificiranega delavca ter 10 administrativnih delavcev. K tem 30 zaposlenim je potrebno dodati še 10 vajencev; 5 v prvem, 3 v drugem in 2 v tretjem letniku šolanja.
  • b) Elektrotehnična obrt; elektromehanično dejavnost je izvajalo obrtno podjetje "ELRAD" v Gornji Radgoni, ki jc zaposlovalo 6 mojstrov, 5 pomočnikov, 1 priučenega in 29 nekvalificiranih delavcev (7 moških in 22 žensk) ter le 5 administrativnih moči (3 moški in 2 ženski) oz. skupaj 46 zaposlenih (22 moških in 24 žensk). V uku je bilo 6 vajencev (3 v prvem in 3 v drugem letniku), od tega celo 1 vajenka v prvem letniku.
  • c) Kemična obrt; vulkanizacijo in izdelovnaje gumijastih predmetov je izvajalo obrtno podjetje "VULKANIZACIJA" v Gornji Radgoni. Zaposleni so bili le trije delavci - mojster, pomočnik in nekvalificirani delavec.
  • d) Stavbna obrt; "GRADBENO PODJETJE " v Gornji Radgoni je imelo zaposlenih kar 8 mojstrov, 33 pomočnikov, 12 priučenih ter 73 nekvalificiranih delavcev in 9 administrativnih moči. Skupaj je bilo zaposlenih 135 ljudi. V uku je bilo 16 vajencev - 8 v prvem, 1 v drugem in 7 v tretjem letniku. Število nekvalificiranih delvcev je presegalo polovico vseh zaposlenih, med njimi so bile tudi 3 ženske.
  • e) Predelovanje lesa; Obrtno podjetje "MIZARSTVO IN ZAGA" v Črnci-Apače je bilo drugo najmočnejše obrtno podjetje družbenega sektorja v občini, saj je zaposlovalo kar 84 delavcev, od tega 4 mojstre, 39 pomočnikov, 4 priučene in 31 nekvalificiranih (15 moških in 16 žensk) ter 6 administrativnih delavcev. V uku je bilo 13 vajencev, 3 v prvem, 6 v drugem in 4 v tretjem letniku.
  • f) Predelovanje tekstilnega blaga; izvajalca sta bila dva: "MODA" v Gornji Radgoni in obrat "KROJ" v Vidmu. V prvem obratu je bilo zaposlenih 8 pomočnikov in pomočnica ter administratorka. V uku so imeli 1 vajenca in 6 vajenk. V videmskem obratu "KROJ", ki je bil del istoimenskega podjetja iz M. Sobote, pa so bili zaposleni: mojster, pomočnik in pomočnica in v uku vajenka v prvem letniku. Ta obrat je pravzaprav še bolj spominjal na zasebni sektor in je verjetno bila zelo vprašljiva njegova rentabilnost v okviru murskosoboškega Kroja.

 Delavci konfekcije MODA

  • g) Živilska obrt; v Gornji Radgoni je delovalo obrtno podjetje "MESOIZDELKI", ki je skupaj zaposlovalo 21 delavcev, od tega 4 mojstre, 8 pomočnikov, 2 priučena in enega nekvalificiranega delavca in delavko ter 5 administrativnih delavcev (2 moška in 3 ženske). V uku je bilo 6 vajencev, po 2 v vsakem letniku šolanja.

V G. Radgoni je delovala še tudi "PARNA PEKARNA", ki je zaposlovala 2 pomočnika, 1 nekvalificiranega in 2 nekvalificirani delavki. V uku je bil le vajenec v prvem letniku. V Radencih-takrat uradno Slatina Radenci - je bil obrat "PARNA PEKARNA", v katerem sta delala mojster in pomočnik ter nekvalificirana delavka. V uku pa je imela pekarna 2 vajenca v prvem letniku.

Na področju mlinarstva je delovalo obrtno podjetje "MLINSKO PODJETJE" Črnci - Apače, ki je zaposlovalo 21 delavcev: 2 mojstra, 11 pomočnikov, 2 priučena delavca, 3 nekvalificirane (1 moški in 2 ženski) ter 3 administrativne delavce (2 moška in 1 ženska). V uku je imelo to obrtno podjetje le vajenca v tretjem letniku.

II. ZASEBNI SEKTOR:

Zasebni sektor obrti je poznal naslednjih 9 osnovnih skupin: predelovanje kovin, predelovanje zemlje, kamna in stekla, stavbne obrti, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga, predelovanje usnja, živilska obrt, osebne storitve in druge obrti.

Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju 168 delavcev v 125 enotah, kar pomeni skromnih 1,34 delavca na obrt. Med zaposlenimi so bili: 103 mojstri, 31 pomočnikov, 9 priučenih in 25 nekvalificiranih delavcev. V uku je bilo 82 vajencev: 26 v prvem, 23 v drugem in 35 v tretjem letniku. Skoraj 11 % med zaposlenimi je bilo žensk, med vajenci pa 22%.

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti in pri "druge obrti", v obeh po 26. Največ zaposlenih je bilo v živilski obrti (36), najmanj pa v predelovanju zemlje, kamna in stekla (2).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

a) Obrtno predelovanje kovin;

  • 1.) kovaštvo; to obrt sta opravljala Koloman Obal v Črešnjevcih z vajencem ter Jakob Puconja v Stogovcih prav tako z vajencem.
  • 2.) podkovsko kovaštvo; kar 6 mojstrov (Franc Fekonja v Negovi, Franc Kegl iz Biserjan, Franc Kocuvan iz Bolehnečic, Franc Koren iz Hrastje Mote, Franc Mülfelner v G. Radgoni in Koloman Vrečič v Podgradu) s pomočnikom in 9 vajenci (imeli so jih vsi razen mojstra Mülfelnerja) je opravljalo predvsem za kmeta še vedno nujno potrebno obrt.
  • 3.) avtomehanika; bili so 4 mojstri (Jože Farič v Radencih, Jože Košar v Hrastje Moti, Franc Žnidarič v G. Radgoni ter Mirko Skremka, ki je bil tudi avtotaksist), ki so imeli v uku še 7 vajencev (2 v prvem, 1 v drugem in 4 v tretjem letniku), največ vajencev, kar 3, je imel mojster Joze Farič v Radencih.
  • 4.) urarstvo; le mojster Edvard Heric v Gornji Radgoni, brez pomočnika in vajenca, je opravljal to dejavnost.
  • 5.) ključavničarstvo; le mojster Jože Kocuvan iz Jamne pri Vidmu z vajencem iz drugega letnika je bil edini obrtnik te dejavnosti v celotni občini.
  • 6.) kleparstvo; 4 mojstri s pomočnikom in 6 vajenci so bili v treh krajih: v G. Radgoni Jože Muhič in Viljem Dibelčar, vsak z dvema vajencema, v Apačah Roman Kolarič s pomočnikom in vajencem ter v Vidmu Jožef Gibičar z vajencem.

V celotni dejavnosti je bilo zaposlenih 18 mojstrov, 2 pomočnika, priučen delavec, oz. skupaj 21 delavcev. V uku je bilo 26 vajencev, od tega kar 12 v tretjem, zadnjem letniku uka.

b) Predelovanje zemlje, kamna in stekla;

  • 1.) lončarstvo; le mojster Franc Berden iz Hrastje Mote, brez pomočnika in vajencev, je opravljal to klasično obrt.
  • 2.) izdelovanje zidakov; mojster Ferdo Lukač iz Šratovec je doma izdeloval opeko, prav tako brez pomoči drugih delavcev. Kot dopolnilno obrt pa je opravljal se mlatilničarstvo.

c) Stavbne obrti;

  • 1.) zidarstvo; mojster Ivan Irgolič iz Podgrada pri G. Radgoni je bil edini uradno registrirani obrtnik te panoge. Delo je opravljal še s pomočjo pomočnika in 4 priučenih delavcev, v uku pa je imel še tudi 2 vajenca, v prvem in drugem letniku.
  • 2.) soboslikarstvo in pleskarstvo; vsi trije mojstri so bili v G. Radgoni (Henrik Jaušovec, Jože Kaučič in Zvonko Mihelak). Najpodjetnejši med njimi je bil J. Kaučič, ki mu je pomagalo 5 pomočnikov, imel pa je v uku še tudi 4 vajence. Ostala mojstra sta imela vsak po 1 priučenega delavca v pomoč.

d) Predelovanje lesa;

  • 1.) kolarstvo; le mojster Stanislav Pirš iz Podgrada je z vajencema tretjega letnika opravljal to, za promet, potrebno dejavnost.
  • 2.) sodarstvo; za vinogradništvo pomembno dejavnost so opravljali 4 mojstri: Janez Hamler iz Črešnjevec, Alojz Pelc iz Hrastje Mote, Viktor Pelc iz Gornjega Kocjana in Matija Šic s Kapelskega vrha. Le mojster iz Črešnjevec je imel v pomoč še priučenega delavca.
  • 3.) mizarstvo; kar 11 mojstrov oz. enot te obrti je bilo; 3 v Črešnjevcih (Ivan Klemenčič, Franc Lipič in Edvard Slavič), 2 v G. Radgoni (Alojz Kampuš in Anton Štrakl) ter po eden v Sp. Ivanjcih (Alojz Budja). Boračevi (Viktor Lipič), Okoslavcih (Franc Markovič), Slaptincih (Tomaž Suhač), na Radenskem vrhu (Lovro Korošec), Kapelskem vrhu (Franc Kosi). Največ zaposlenih je imel mojster Franc Kosi (3), največ vajencev pa mojster Franc Markovič (4). Skupaj je bilo kar 17 učencev v uku (6 v prvem, 6 v drugem in 5 v tretjem Ietniku), kar pomeni ob 18 zaposlenih delavcih garancijo za bodočnost te klasične lesne obrti. Tudi 7 pomočnikov je kazalo na načrtno skrb za kadre v stroki.

Vajenci Karla Hojsa

e) Predelovanje tekstilnega blaga;

  • 1.) moško krojaštvo; 8 mojstrov iz osmih različnih krajev: (Alojz Adanič - Boračeva, Lepold Irgolič - Podgrad, Martin Mauko - Radenci, Alojz Ploj - Zbigovci, Franc Vogrinec - Police, Alojz Slana - Negovski vrh, Franc Vučko - Apače, in Matija Žižek - Hrašenski vrh) je s pomočjo 4 vajencev in 3 vajenk opravljalo to prepotrebno obrt. 
  • 2.) žensko krojaštvo; 6 mojstric, tudi v šestih krajih: Marija Bračko - Kapelski vrh, Matilda Kolarič - G. Radgona, Ivanka Mauko - Radenci, Otilija Muršič - Hrastje Mota, Otilija Novak - Janžev vrh in Ivanka Zupe - Gornji Ivanjci) je s pomočjo 6 vajenk (2 v prvem, ena v drugem in 3 v tretjem letniku) "oblačilo nežnejši spol".
  • 3.) krpanje perila; mojstrici Otilija Golob z Janževega vrha in Ljudmila Zadravec iz Radenc sta kar sami opravljali to uslužnostno dejavnost.
  • 4.) izdelovanje moških klobukov; mojster Viktor Forjan iz Vidma je opravljal to dokaj redko dejavnost.
  • 5.) izdelovanje kravat; mojstrica Natalija Hrastelj iz G. Radgone je bila priznana obrtnica svoje dokaj redke dejavnosti.

f) Predelovanie usnja;

  • 1.) čevljarstvo; to zelo razširjeno obrt je opravljalo 8 mojstrov: v Gornji Radgoni (Ozvald Kosi in Jože Zver), v Segovcih (Anton Hamer), Orehovskemu vrhu (Franc Kocbek), Apačah (Hinko Koler), Stogovcih (Franc Peršak), Ivanjcih (Feliks Sodec) in v Zagajskem vrhu (Jože Tomažič). Mojster Zver je imel edini zaposlenega še pomočnika, pa tudi vajenca v drugem letniku, vajenca je imel še tudi mojster Kosi.
  • 2.) sedlarstvo; popolnoma samostojno je deloval mojster Franc Brumen iz Grabonoša.

g) Živilske obrti;

  • 1.) mesarstvo; mojster Edvard Hojs iz Vidma je z dvema vajencema opravljal kot edini obrtnik to dejavnost v občini .
  • 2.) pekarstvo; mojster Cic Karel iz Segovec je z nekvalifcirano pomočjo pekel kruh in ga razvažal tudi s konjem in zaprto kočijo po občini. Kot samostojni pekarski mojster je deloval tudi Andrej Stanko. Največji obrat je imel moister Ludvik Sluga v Gornji Radgoni, ki je imel še pomočnika, vajenca in žensko nekvalificirano moč.
  • 3.) slaščičarstvo; mojster Mehmed Zečirovič v Gornji Radgoni je z dvema nekvalifciranima (moški in ženska) izdeloval sladoled, "turški med", pekel "kremšnite" ... Potreben led so pozimi sekali na Muri in Plitvici ter ga spravljali v t.i. Levarjevo ledenico, poleti pa sladoled razvažali po veselicah, tekmah in sejmih. V Apačah je bil mojster Faris Hamiti kot samostojni mojster brez pomočnikov.
  • 4.) mlinarstvo za navadno mletje; v kar 18 krajih so bili mlini: v Terbegovcih kar trije (mojstri Alojz Belšak, Franc Slekovec in Jurij Tancoš). Pravi mlinarski klan so bili Šerugovi mojstri v G. Radgoni, na Meleh in v Noričkem vrhu (Jože, Franc in Jože). Mlini so pa še bili v Biserjanah, Sp. Ivanjcih, Ivanjskem vrhu, na Stari Gori, v Lastomercih, na Blagušu, v Radvencih, Čakovi, Ivanjcih, Sp. Ščavnici, Grabonošu, v Radencih, Očeslavcih in v Hrastje Moti. Tothovi v Očeslavcih so imeli registrirano še poleg mlina tudi žago, oboje ob potoku. Skupaj je bilo v tej obrti zaposlenih 19 mojstrov, 3 pomočniki, priučen in nekvalificiran delavec oz. Skupaj 24 delavcev, v uku pa sta bila le dva vajenca.

h) Osebne storitve;

  • 1.) moško frizerstvo; mojster Karel Marovič v Gornji Radgoni in Jože Bratkovič v Vidmu z dvema vajenkama sta strigla in brila otroke in možakarje ter poskrbela še za možnost branja časopisov, pri mojstru Karlu Maroviču je bila še možnost igranja šaha.
  • 2.) moško in žensko frizerstvo, mojster Maks Petretič s 3 vajenkami je bil edini v tej panogi v Radencih, v G. Radgoni pa so bili 3 mojstri: Stane Cividini z dvema pomočnicama in vajenko. Slavko Krznarič s pomočnico, vajencem in vajenko ter Jože Senica z dvema pomočnicama in dvema vajenkama.

i) Druge obrti;

  • 1.) fotografiranje; v Radencih je bil zelo spoštovani in znan fotograf mojster Franc Bračko, ki je imel v uku še vajenko v drugem letniku. V Gornji Radgoni je bil edini fotograf mojster Ivan Ocepek, v Biserjanah pa mojster Ivan Šinko.
  • 2.) dimnikarstvo; v Gornji Radgoni je bila ga. Marija Križanec nosilka obrti in je imela zaposlenega mojstra, pomočnika in vajenca v drugem letniku. Mojster Ladislav Darvaš v Radencih pa je zaposloval še pomočnika in vajenca v prvem letniku.
  • 3.) žage venecianke; mojster Franc Mauko v Čakovi je s pomočjo dveh nekvalificiranih delavcev opravljal to obrtno dejavnost.
  • 4.) prevoz blaga z motornimi vozili; 4 obrtniki, ki pa so bili v popisu označeni le kot "pomočniki", so opravljali to uslužnostno obrt (Franc Marhold - Jamna, Karel Perko - Sp. Ivanjci in v Gornji Radgoni Jakob Stanek in Avgust Vezjak).
  • 5.) mlatilničarstvo; to je bila najštevilnejša obrtna dejavnost v tem delu popisa obrtnikov, saj je kar 16 registriranih obrtnikov v času mlačve (juluj) opravljalo to nujno potrebno dejavnost. Vsi so bili v popisu označeni kot "nekvalificirani delavci". Bili so v naslednjih krajih: Kutinci, Ivanjševci, Police, Sovjak, Lešane, Hrašenski vrh, Negova (Franc Kramberger in Anton Peklar), Mele, Stanetinci, Norički vrh, Radenski vrh, Blaguš, Dragotinci, Kraljevci in Črešnjevci.

ZAKLJUČEK:

V obeh sektorjih, družbenem in zasebnem, je bilo v letu 1959 skupaj 136 obrtnih enot v 11 osnovnih obrtnih panogah. Zaposlenih je bilo skupaj 529 delavcev, od tega 83 žensk (15,68 %). Natančnejša kadrovska slika kaže takole: samostojnih mojstrov je bilo 102, zaposlenih mojstrov 33, pomočnikov je bilo 156, priučenih delavcev je bilo 30, nekvalificiranih kar 169, v administraciji je delalo le 39 delavcev. V uku je bilo 145 vajencev, od tega 53 v prvem, 38 v drugem in 54 v tretjem letniku.

Najmočnejša, po številu obrtnih enot, je bila živilska obrt, ki je imela kar 30 enot oz. 22 % vseh enot. Po številu zaposlenih pa je izrazito izstopala stavbna obrt s 151 delavci ali 28,54 % vseh zaposlenih v obrti občine. Največ vajencev je bilo v predelovanju kovin, 36 ali 24.82 % vseh vajencev. Število administrativnih delavcev (39), ki so bili zaposleni le v družbenem sektorju, pa pomeni v skupnem številu vseh delavcev (529) le 15,05 %.

Deleži gornjeradgonske obrtne dejavnosti v okrajnem merilu pa so bili:

- Število obrtnih enot je predstavljalo le 10,67% od vseh obrtnih enot v okraju (1274).

- Število zaposlenih glede na skupno število v okraju je bilo 16.32%.

- Število administrativnih delavcev (39) pomeni v odnosu do vseh v okraju (144)

kar 27 %.

-Število vajencev (145) pa predstavlja 21.61 %.

-Delež ženske delovne sile (83 v občini) je bil, glede na 407 v okraju zaposlenih žensk, 20,39%.

Tako je tudi gornjeradgonsko obrtno gospodarstvo v obeh sektorjih uspešno delovalo v okrajnem merilu in iz nekaterih obrtnih obratov. predvsem družbenih, se je pozneje razvila pomembna industrijska dejavnost, npr. AVTORADGONA, ELRAD, MURA, MESOIZDELKl, v zasebnem sektorju pa še danes nadaljujejo sinovi in hčere ali pa nekdanji pomočniki in vajenci uspešno obrtno dejavnost.

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona