Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona

 

mag. Ivan RIHTARIČ

OBRTNA DEJAVNOST V OBČINI GORNJA RADGONA LETA 1959

Občina Gornja Radgona, ena izmed šestih občin takratnega okraja Murska Sobota, je poznala tudi oba sektorja lastništva, družbeni in zasebni, in nam omenjeni popis obrtništva iz leta 1959 natančno prikazuje njeno sliko.

I.DRUŽBENI SEKTOR

V tem sektorju obrtne proizvodnje je bilo 7 osnovnih skupin: predelovanje kovin, elektrotehnična obrt, kemična, stavbna, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga in živilska obrt. Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju (11 enot): 32 zaposlenih mojstrov, 125 pomočnikov, 21 priučenih, 97 nekvalificiranih, 144 delavcev, le 39 administrativnih delavcev, oz. skupaj 361 zaposlenih (296 moških in 65 žensk). V uku je bilo skupaj 361 učencev, od tega 27 v prvem, 15 v drugem in 21 v tretjem letniku.

 

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti (4) ter v predelavi tekstilnega blaga (2), v vseh ostalih pa le po ena obrtna enota.

Po številu zaposlenih je bila najmočnejša v družbenem sektorju obrti stavbna obrt, ki je zaposlovala kar 135 ljudi oz. dobro tretjino vseh zaposlenih (37,4 %).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

  • a) Obrtno predelovanje kovin; avtomehanično dejavnost je opravljalo obrtno podjetje "AVTOREMONT" v Gornji Radgoni, ki je imelo zaposlenih 5 mojstrov, 14 pomočnikov, 1 nekvalificiranega delavca ter 10 administrativnih delavcev. K tem 30 zaposlenim je potrebno dodati še 10 vajencev; 5 v prvem, 3 v drugem in 2 v tretjem letniku šolanja.
  • b) Elektrotehnična obrt; elektromehanično dejavnost je izvajalo obrtno podjetje "ELRAD" v Gornji Radgoni, ki jc zaposlovalo 6 mojstrov, 5 pomočnikov, 1 priučenega in 29 nekvalificiranih delavcev (7 moških in 22 žensk) ter le 5 administrativnih moči (3 moški in 2 ženski) oz. skupaj 46 zaposlenih (22 moških in 24 žensk). V uku je bilo 6 vajencev (3 v prvem in 3 v drugem letniku), od tega celo 1 vajenka v prvem letniku.
  • c) Kemična obrt; vulkanizacijo in izdelovnaje gumijastih predmetov je izvajalo obrtno podjetje "VULKANIZACIJA" v Gornji Radgoni. Zaposleni so bili le trije delavci - mojster, pomočnik in nekvalificirani delavec.
  • d) Stavbna obrt; "GRADBENO PODJETJE " v Gornji Radgoni je imelo zaposlenih kar 8 mojstrov, 33 pomočnikov, 12 priučenih ter 73 nekvalificiranih delavcev in 9 administrativnih moči. Skupaj je bilo zaposlenih 135 ljudi. V uku je bilo 16 vajencev - 8 v prvem, 1 v drugem in 7 v tretjem letniku. Število nekvalificiranih delvcev je presegalo polovico vseh zaposlenih, med njimi so bile tudi 3 ženske.
  • e) Predelovanje lesa; Obrtno podjetje "MIZARSTVO IN ZAGA" v Črnci-Apače je bilo drugo najmočnejše obrtno podjetje družbenega sektorja v občini, saj je zaposlovalo kar 84 delavcev, od tega 4 mojstre, 39 pomočnikov, 4 priučene in 31 nekvalificiranih (15 moških in 16 žensk) ter 6 administrativnih delavcev. V uku je bilo 13 vajencev, 3 v prvem, 6 v drugem in 4 v tretjem letniku.
  • f) Predelovanje tekstilnega blaga; izvajalca sta bila dva: "MODA" v Gornji Radgoni in obrat "KROJ" v Vidmu. V prvem obratu je bilo zaposlenih 8 pomočnikov in pomočnica ter administratorka. V uku so imeli 1 vajenca in 6 vajenk. V videmskem obratu "KROJ", ki je bil del istoimenskega podjetja iz M. Sobote, pa so bili zaposleni: mojster, pomočnik in pomočnica in v uku vajenka v prvem letniku. Ta obrat je pravzaprav še bolj spominjal na zasebni sektor in je verjetno bila zelo vprašljiva njegova rentabilnost v okviru murskosoboškega Kroja.

 Delavci konfekcije MODA

  • g) Živilska obrt; v Gornji Radgoni je delovalo obrtno podjetje "MESOIZDELKI", ki je skupaj zaposlovalo 21 delavcev, od tega 4 mojstre, 8 pomočnikov, 2 priučena in enega nekvalificiranega delavca in delavko ter 5 administrativnih delavcev (2 moška in 3 ženske). V uku je bilo 6 vajencev, po 2 v vsakem letniku šolanja.

V G. Radgoni je delovala še tudi "PARNA PEKARNA", ki je zaposlovala 2 pomočnika, 1 nekvalificiranega in 2 nekvalificirani delavki. V uku je bil le vajenec v prvem letniku. V Radencih-takrat uradno Slatina Radenci - je bil obrat "PARNA PEKARNA", v katerem sta delala mojster in pomočnik ter nekvalificirana delavka. V uku pa je imela pekarna 2 vajenca v prvem letniku.

Na področju mlinarstva je delovalo obrtno podjetje "MLINSKO PODJETJE" Črnci - Apače, ki je zaposlovalo 21 delavcev: 2 mojstra, 11 pomočnikov, 2 priučena delavca, 3 nekvalificirane (1 moški in 2 ženski) ter 3 administrativne delavce (2 moška in 1 ženska). V uku je imelo to obrtno podjetje le vajenca v tretjem letniku.

II. ZASEBNI SEKTOR:

Zasebni sektor obrti je poznal naslednjih 9 osnovnih skupin: predelovanje kovin, predelovanje zemlje, kamna in stekla, stavbne obrti, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga, predelovanje usnja, živilska obrt, osebne storitve in druge obrti.

Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju 168 delavcev v 125 enotah, kar pomeni skromnih 1,34 delavca na obrt. Med zaposlenimi so bili: 103 mojstri, 31 pomočnikov, 9 priučenih in 25 nekvalificiranih delavcev. V uku je bilo 82 vajencev: 26 v prvem, 23 v drugem in 35 v tretjem letniku. Skoraj 11 % med zaposlenimi je bilo žensk, med vajenci pa 22%.

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti in pri "druge obrti", v obeh po 26. Največ zaposlenih je bilo v živilski obrti (36), najmanj pa v predelovanju zemlje, kamna in stekla (2).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

a) Obrtno predelovanje kovin;

  • 1.) kovaštvo; to obrt sta opravljala Koloman Obal v Črešnjevcih z vajencem ter Jakob Puconja v Stogovcih prav tako z vajencem.
  • 2.) podkovsko kovaštvo; kar 6 mojstrov (Franc Fekonja v Negovi, Franc Kegl iz Biserjan, Franc Kocuvan iz Bolehnečic, Franc Koren iz Hrastje Mote, Franc Mülfelner v G. Radgoni in Koloman Vrečič v Podgradu) s pomočnikom in 9 vajenci (imeli so jih vsi razen mojstra Mülfelnerja) je opravljalo predvsem za kmeta še vedno nujno potrebno obrt.
  • 3.) avtomehanika; bili so 4 mojstri (Jože Farič v Radencih, Jože Košar v Hrastje Moti, Franc Žnidarič v G. Radgoni ter Mirko Skremka, ki je bil tudi avtotaksist), ki so imeli v uku še 7 vajencev (2 v prvem, 1 v drugem in 4 v tretjem letniku), največ vajencev, kar 3, je imel mojster Joze Farič v Radencih.
  • 4.) urarstvo; le mojster Edvard Heric v Gornji Radgoni, brez pomočnika in vajenca, je opravljal to dejavnost.
  • 5.) ključavničarstvo; le mojster Jože Kocuvan iz Jamne pri Vidmu z vajencem iz drugega letnika je bil edini obrtnik te dejavnosti v celotni občini.
  • 6.) kleparstvo; 4 mojstri s pomočnikom in 6 vajenci so bili v treh krajih: v G. Radgoni Jože Muhič in Viljem Dibelčar, vsak z dvema vajencema, v Apačah Roman Kolarič s pomočnikom in vajencem ter v Vidmu Jožef Gibičar z vajencem.

V celotni dejavnosti je bilo zaposlenih 18 mojstrov, 2 pomočnika, priučen delavec, oz. skupaj 21 delavcev. V uku je bilo 26 vajencev, od tega kar 12 v tretjem, zadnjem letniku uka.

b) Predelovanje zemlje, kamna in stekla;

  • 1.) lončarstvo; le mojster Franc Berden iz Hrastje Mote, brez pomočnika in vajencev, je opravljal to klasično obrt.
  • 2.) izdelovanje zidakov; mojster Ferdo Lukač iz Šratovec je doma izdeloval opeko, prav tako brez pomoči drugih delavcev. Kot dopolnilno obrt pa je opravljal se mlatilničarstvo.

c) Stavbne obrti;

  • 1.) zidarstvo; mojster Ivan Irgolič iz Podgrada pri G. Radgoni je bil edini uradno registrirani obrtnik te panoge. Delo je opravljal še s pomočjo pomočnika in 4 priučenih delavcev, v uku pa je imel še tudi 2 vajenca, v prvem in drugem letniku.
  • 2.) soboslikarstvo in pleskarstvo; vsi trije mojstri so bili v G. Radgoni (Henrik Jaušovec, Jože Kaučič in Zvonko Mihelak). Najpodjetnejši med njimi je bil J. Kaučič, ki mu je pomagalo 5 pomočnikov, imel pa je v uku še tudi 4 vajence. Ostala mojstra sta imela vsak po 1 priučenega delavca v pomoč.

d) Predelovanje lesa;

  • 1.) kolarstvo; le mojster Stanislav Pirš iz Podgrada je z vajencema tretjega letnika opravljal to, za promet, potrebno dejavnost.
  • 2.) sodarstvo; za vinogradništvo pomembno dejavnost so opravljali 4 mojstri: Janez Hamler iz Črešnjevec, Alojz Pelc iz Hrastje Mote, Viktor Pelc iz Gornjega Kocjana in Matija Šic s Kapelskega vrha. Le mojster iz Črešnjevec je imel v pomoč še priučenega delavca.
  • 3.) mizarstvo; kar 11 mojstrov oz. enot te obrti je bilo; 3 v Črešnjevcih (Ivan Klemenčič, Franc Lipič in Edvard Slavič), 2 v G. Radgoni (Alojz Kampuš in Anton Štrakl) ter po eden v Sp. Ivanjcih (Alojz Budja). Boračevi (Viktor Lipič), Okoslavcih (Franc Markovič), Slaptincih (Tomaž Suhač), na Radenskem vrhu (Lovro Korošec), Kapelskem vrhu (Franc Kosi). Največ zaposlenih je imel mojster Franc Kosi (3), največ vajencev pa mojster Franc Markovič (4). Skupaj je bilo kar 17 učencev v uku (6 v prvem, 6 v drugem in 5 v tretjem Ietniku), kar pomeni ob 18 zaposlenih delavcih garancijo za bodočnost te klasične lesne obrti. Tudi 7 pomočnikov je kazalo na načrtno skrb za kadre v stroki.

Vajenci Karla Hojsa

e) Predelovanje tekstilnega blaga;

  • 1.) moško krojaštvo; 8 mojstrov iz osmih različnih krajev: (Alojz Adanič - Boračeva, Lepold Irgolič - Podgrad, Martin Mauko - Radenci, Alojz Ploj - Zbigovci, Franc Vogrinec - Police, Alojz Slana - Negovski vrh, Franc Vučko - Apače, in Matija Žižek - Hrašenski vrh) je s pomočjo 4 vajencev in 3 vajenk opravljalo to prepotrebno obrt. 
  • 2.) žensko krojaštvo; 6 mojstric, tudi v šestih krajih: Marija Bračko - Kapelski vrh, Matilda Kolarič - G. Radgona, Ivanka Mauko - Radenci, Otilija Muršič - Hrastje Mota, Otilija Novak - Janžev vrh in Ivanka Zupe - Gornji Ivanjci) je s pomočjo 6 vajenk (2 v prvem, ena v drugem in 3 v tretjem letniku) "oblačilo nežnejši spol".
  • 3.) krpanje perila; mojstrici Otilija Golob z Janževega vrha in Ljudmila Zadravec iz Radenc sta kar sami opravljali to uslužnostno dejavnost.
  • 4.) izdelovanje moških klobukov; mojster Viktor Forjan iz Vidma je opravljal to dokaj redko dejavnost.
  • 5.) izdelovanje kravat; mojstrica Natalija Hrastelj iz G. Radgone je bila priznana obrtnica svoje dokaj redke dejavnosti.

f) Predelovanie usnja;

  • 1.) čevljarstvo; to zelo razširjeno obrt je opravljalo 8 mojstrov: v Gornji Radgoni (Ozvald Kosi in Jože Zver), v Segovcih (Anton Hamer), Orehovskemu vrhu (Franc Kocbek), Apačah (Hinko Koler), Stogovcih (Franc Peršak), Ivanjcih (Feliks Sodec) in v Zagajskem vrhu (Jože Tomažič). Mojster Zver je imel edini zaposlenega še pomočnika, pa tudi vajenca v drugem letniku, vajenca je imel še tudi mojster Kosi.
  • 2.) sedlarstvo; popolnoma samostojno je deloval mojster Franc Brumen iz Grabonoša.

g) Živilske obrti;

  • 1.) mesarstvo; mojster Edvard Hojs iz Vidma je z dvema vajencema opravljal kot edini obrtnik to dejavnost v občini .
  • 2.) pekarstvo; mojster Cic Karel iz Segovec je z nekvalifcirano pomočjo pekel kruh in ga razvažal tudi s konjem in zaprto kočijo po občini. Kot samostojni pekarski mojster je deloval tudi Andrej Stanko. Največji obrat je imel moister Ludvik Sluga v Gornji Radgoni, ki je imel še pomočnika, vajenca in žensko nekvalificirano moč.
  • 3.) slaščičarstvo; mojster Mehmed Zečirovič v Gornji Radgoni je z dvema nekvalifciranima (moški in ženska) izdeloval sladoled, "turški med", pekel "kremšnite" ... Potreben led so pozimi sekali na Muri in Plitvici ter ga spravljali v t.i. Levarjevo ledenico, poleti pa sladoled razvažali po veselicah, tekmah in sejmih. V Apačah je bil mojster Faris Hamiti kot samostojni mojster brez pomočnikov.
  • 4.) mlinarstvo za navadno mletje; v kar 18 krajih so bili mlini: v Terbegovcih kar trije (mojstri Alojz Belšak, Franc Slekovec in Jurij Tancoš). Pravi mlinarski klan so bili Šerugovi mojstri v G. Radgoni, na Meleh in v Noričkem vrhu (Jože, Franc in Jože). Mlini so pa še bili v Biserjanah, Sp. Ivanjcih, Ivanjskem vrhu, na Stari Gori, v Lastomercih, na Blagušu, v Radvencih, Čakovi, Ivanjcih, Sp. Ščavnici, Grabonošu, v Radencih, Očeslavcih in v Hrastje Moti. Tothovi v Očeslavcih so imeli registrirano še poleg mlina tudi žago, oboje ob potoku. Skupaj je bilo v tej obrti zaposlenih 19 mojstrov, 3 pomočniki, priučen in nekvalificiran delavec oz. Skupaj 24 delavcev, v uku pa sta bila le dva vajenca.

h) Osebne storitve;

  • 1.) moško frizerstvo; mojster Karel Marovič v Gornji Radgoni in Jože Bratkovič v Vidmu z dvema vajenkama sta strigla in brila otroke in možakarje ter poskrbela še za možnost branja časopisov, pri mojstru Karlu Maroviču je bila še možnost igranja šaha.
  • 2.) moško in žensko frizerstvo, mojster Maks Petretič s 3 vajenkami je bil edini v tej panogi v Radencih, v G. Radgoni pa so bili 3 mojstri: Stane Cividini z dvema pomočnicama in vajenko. Slavko Krznarič s pomočnico, vajencem in vajenko ter Jože Senica z dvema pomočnicama in dvema vajenkama.

i) Druge obrti;

  • 1.) fotografiranje; v Radencih je bil zelo spoštovani in znan fotograf mojster Franc Bračko, ki je imel v uku še vajenko v drugem letniku. V Gornji Radgoni je bil edini fotograf mojster Ivan Ocepek, v Biserjanah pa mojster Ivan Šinko.
  • 2.) dimnikarstvo; v Gornji Radgoni je bila ga. Marija Križanec nosilka obrti in je imela zaposlenega mojstra, pomočnika in vajenca v drugem letniku. Mojster Ladislav Darvaš v Radencih pa je zaposloval še pomočnika in vajenca v prvem letniku.
  • 3.) žage venecianke; mojster Franc Mauko v Čakovi je s pomočjo dveh nekvalificiranih delavcev opravljal to obrtno dejavnost.
  • 4.) prevoz blaga z motornimi vozili; 4 obrtniki, ki pa so bili v popisu označeni le kot "pomočniki", so opravljali to uslužnostno obrt (Franc Marhold - Jamna, Karel Perko - Sp. Ivanjci in v Gornji Radgoni Jakob Stanek in Avgust Vezjak).
  • 5.) mlatilničarstvo; to je bila najštevilnejša obrtna dejavnost v tem delu popisa obrtnikov, saj je kar 16 registriranih obrtnikov v času mlačve (juluj) opravljalo to nujno potrebno dejavnost. Vsi so bili v popisu označeni kot "nekvalificirani delavci". Bili so v naslednjih krajih: Kutinci, Ivanjševci, Police, Sovjak, Lešane, Hrašenski vrh, Negova (Franc Kramberger in Anton Peklar), Mele, Stanetinci, Norički vrh, Radenski vrh, Blaguš, Dragotinci, Kraljevci in Črešnjevci.

ZAKLJUČEK:

V obeh sektorjih, družbenem in zasebnem, je bilo v letu 1959 skupaj 136 obrtnih enot v 11 osnovnih obrtnih panogah. Zaposlenih je bilo skupaj 529 delavcev, od tega 83 žensk (15,68 %). Natančnejša kadrovska slika kaže takole: samostojnih mojstrov je bilo 102, zaposlenih mojstrov 33, pomočnikov je bilo 156, priučenih delavcev je bilo 30, nekvalificiranih kar 169, v administraciji je delalo le 39 delavcev. V uku je bilo 145 vajencev, od tega 53 v prvem, 38 v drugem in 54 v tretjem letniku.

Najmočnejša, po številu obrtnih enot, je bila živilska obrt, ki je imela kar 30 enot oz. 22 % vseh enot. Po številu zaposlenih pa je izrazito izstopala stavbna obrt s 151 delavci ali 28,54 % vseh zaposlenih v obrti občine. Največ vajencev je bilo v predelovanju kovin, 36 ali 24.82 % vseh vajencev. Število administrativnih delavcev (39), ki so bili zaposleni le v družbenem sektorju, pa pomeni v skupnem številu vseh delavcev (529) le 15,05 %.

Deleži gornjeradgonske obrtne dejavnosti v okrajnem merilu pa so bili:

- Število obrtnih enot je predstavljalo le 10,67% od vseh obrtnih enot v okraju (1274).

- Število zaposlenih glede na skupno število v okraju je bilo 16.32%.

- Število administrativnih delavcev (39) pomeni v odnosu do vseh v okraju (144)

kar 27 %.

-Število vajencev (145) pa predstavlja 21.61 %.

-Delež ženske delovne sile (83 v občini) je bil, glede na 407 v okraju zaposlenih žensk, 20,39%.

Tako je tudi gornjeradgonsko obrtno gospodarstvo v obeh sektorjih uspešno delovalo v okrajnem merilu in iz nekaterih obrtnih obratov. predvsem družbenih, se je pozneje razvila pomembna industrijska dejavnost, npr. AVTORADGONA, ELRAD, MURA, MESOIZDELKl, v zasebnem sektorju pa še danes nadaljujejo sinovi in hčere ali pa nekdanji pomočniki in vajenci uspešno obrtno dejavnost.

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona