Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona

 

mag. Ivan RIHTARIČ

OBRTNA DEJAVNOST V OBČINI GORNJA RADGONA LETA 1959

Občina Gornja Radgona, ena izmed šestih občin takratnega okraja Murska Sobota, je poznala tudi oba sektorja lastništva, družbeni in zasebni, in nam omenjeni popis obrtništva iz leta 1959 natančno prikazuje njeno sliko.

I.DRUŽBENI SEKTOR

V tem sektorju obrtne proizvodnje je bilo 7 osnovnih skupin: predelovanje kovin, elektrotehnična obrt, kemična, stavbna, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga in živilska obrt. Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju (11 enot): 32 zaposlenih mojstrov, 125 pomočnikov, 21 priučenih, 97 nekvalificiranih, 144 delavcev, le 39 administrativnih delavcev, oz. skupaj 361 zaposlenih (296 moških in 65 žensk). V uku je bilo skupaj 361 učencev, od tega 27 v prvem, 15 v drugem in 21 v tretjem letniku.

 

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti (4) ter v predelavi tekstilnega blaga (2), v vseh ostalih pa le po ena obrtna enota.

Po številu zaposlenih je bila najmočnejša v družbenem sektorju obrti stavbna obrt, ki je zaposlovala kar 135 ljudi oz. dobro tretjino vseh zaposlenih (37,4 %).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

  • a) Obrtno predelovanje kovin; avtomehanično dejavnost je opravljalo obrtno podjetje "AVTOREMONT" v Gornji Radgoni, ki je imelo zaposlenih 5 mojstrov, 14 pomočnikov, 1 nekvalificiranega delavca ter 10 administrativnih delavcev. K tem 30 zaposlenim je potrebno dodati še 10 vajencev; 5 v prvem, 3 v drugem in 2 v tretjem letniku šolanja.
  • b) Elektrotehnična obrt; elektromehanično dejavnost je izvajalo obrtno podjetje "ELRAD" v Gornji Radgoni, ki jc zaposlovalo 6 mojstrov, 5 pomočnikov, 1 priučenega in 29 nekvalificiranih delavcev (7 moških in 22 žensk) ter le 5 administrativnih moči (3 moški in 2 ženski) oz. skupaj 46 zaposlenih (22 moških in 24 žensk). V uku je bilo 6 vajencev (3 v prvem in 3 v drugem letniku), od tega celo 1 vajenka v prvem letniku.
  • c) Kemična obrt; vulkanizacijo in izdelovnaje gumijastih predmetov je izvajalo obrtno podjetje "VULKANIZACIJA" v Gornji Radgoni. Zaposleni so bili le trije delavci - mojster, pomočnik in nekvalificirani delavec.
  • d) Stavbna obrt; "GRADBENO PODJETJE " v Gornji Radgoni je imelo zaposlenih kar 8 mojstrov, 33 pomočnikov, 12 priučenih ter 73 nekvalificiranih delavcev in 9 administrativnih moči. Skupaj je bilo zaposlenih 135 ljudi. V uku je bilo 16 vajencev - 8 v prvem, 1 v drugem in 7 v tretjem letniku. Število nekvalificiranih delvcev je presegalo polovico vseh zaposlenih, med njimi so bile tudi 3 ženske.
  • e) Predelovanje lesa; Obrtno podjetje "MIZARSTVO IN ZAGA" v Črnci-Apače je bilo drugo najmočnejše obrtno podjetje družbenega sektorja v občini, saj je zaposlovalo kar 84 delavcev, od tega 4 mojstre, 39 pomočnikov, 4 priučene in 31 nekvalificiranih (15 moških in 16 žensk) ter 6 administrativnih delavcev. V uku je bilo 13 vajencev, 3 v prvem, 6 v drugem in 4 v tretjem letniku.
  • f) Predelovanje tekstilnega blaga; izvajalca sta bila dva: "MODA" v Gornji Radgoni in obrat "KROJ" v Vidmu. V prvem obratu je bilo zaposlenih 8 pomočnikov in pomočnica ter administratorka. V uku so imeli 1 vajenca in 6 vajenk. V videmskem obratu "KROJ", ki je bil del istoimenskega podjetja iz M. Sobote, pa so bili zaposleni: mojster, pomočnik in pomočnica in v uku vajenka v prvem letniku. Ta obrat je pravzaprav še bolj spominjal na zasebni sektor in je verjetno bila zelo vprašljiva njegova rentabilnost v okviru murskosoboškega Kroja.

 Delavci konfekcije MODA

  • g) Živilska obrt; v Gornji Radgoni je delovalo obrtno podjetje "MESOIZDELKI", ki je skupaj zaposlovalo 21 delavcev, od tega 4 mojstre, 8 pomočnikov, 2 priučena in enega nekvalificiranega delavca in delavko ter 5 administrativnih delavcev (2 moška in 3 ženske). V uku je bilo 6 vajencev, po 2 v vsakem letniku šolanja.

V G. Radgoni je delovala še tudi "PARNA PEKARNA", ki je zaposlovala 2 pomočnika, 1 nekvalificiranega in 2 nekvalificirani delavki. V uku je bil le vajenec v prvem letniku. V Radencih-takrat uradno Slatina Radenci - je bil obrat "PARNA PEKARNA", v katerem sta delala mojster in pomočnik ter nekvalificirana delavka. V uku pa je imela pekarna 2 vajenca v prvem letniku.

Na področju mlinarstva je delovalo obrtno podjetje "MLINSKO PODJETJE" Črnci - Apače, ki je zaposlovalo 21 delavcev: 2 mojstra, 11 pomočnikov, 2 priučena delavca, 3 nekvalificirane (1 moški in 2 ženski) ter 3 administrativne delavce (2 moška in 1 ženska). V uku je imelo to obrtno podjetje le vajenca v tretjem letniku.

II. ZASEBNI SEKTOR:

Zasebni sektor obrti je poznal naslednjih 9 osnovnih skupin: predelovanje kovin, predelovanje zemlje, kamna in stekla, stavbne obrti, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga, predelovanje usnja, živilska obrt, osebne storitve in druge obrti.

Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju 168 delavcev v 125 enotah, kar pomeni skromnih 1,34 delavca na obrt. Med zaposlenimi so bili: 103 mojstri, 31 pomočnikov, 9 priučenih in 25 nekvalificiranih delavcev. V uku je bilo 82 vajencev: 26 v prvem, 23 v drugem in 35 v tretjem letniku. Skoraj 11 % med zaposlenimi je bilo žensk, med vajenci pa 22%.

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti in pri "druge obrti", v obeh po 26. Največ zaposlenih je bilo v živilski obrti (36), najmanj pa v predelovanju zemlje, kamna in stekla (2).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

a) Obrtno predelovanje kovin;

  • 1.) kovaštvo; to obrt sta opravljala Koloman Obal v Črešnjevcih z vajencem ter Jakob Puconja v Stogovcih prav tako z vajencem.
  • 2.) podkovsko kovaštvo; kar 6 mojstrov (Franc Fekonja v Negovi, Franc Kegl iz Biserjan, Franc Kocuvan iz Bolehnečic, Franc Koren iz Hrastje Mote, Franc Mülfelner v G. Radgoni in Koloman Vrečič v Podgradu) s pomočnikom in 9 vajenci (imeli so jih vsi razen mojstra Mülfelnerja) je opravljalo predvsem za kmeta še vedno nujno potrebno obrt.
  • 3.) avtomehanika; bili so 4 mojstri (Jože Farič v Radencih, Jože Košar v Hrastje Moti, Franc Žnidarič v G. Radgoni ter Mirko Skremka, ki je bil tudi avtotaksist), ki so imeli v uku še 7 vajencev (2 v prvem, 1 v drugem in 4 v tretjem letniku), največ vajencev, kar 3, je imel mojster Joze Farič v Radencih.
  • 4.) urarstvo; le mojster Edvard Heric v Gornji Radgoni, brez pomočnika in vajenca, je opravljal to dejavnost.
  • 5.) ključavničarstvo; le mojster Jože Kocuvan iz Jamne pri Vidmu z vajencem iz drugega letnika je bil edini obrtnik te dejavnosti v celotni občini.
  • 6.) kleparstvo; 4 mojstri s pomočnikom in 6 vajenci so bili v treh krajih: v G. Radgoni Jože Muhič in Viljem Dibelčar, vsak z dvema vajencema, v Apačah Roman Kolarič s pomočnikom in vajencem ter v Vidmu Jožef Gibičar z vajencem.

V celotni dejavnosti je bilo zaposlenih 18 mojstrov, 2 pomočnika, priučen delavec, oz. skupaj 21 delavcev. V uku je bilo 26 vajencev, od tega kar 12 v tretjem, zadnjem letniku uka.

b) Predelovanje zemlje, kamna in stekla;

  • 1.) lončarstvo; le mojster Franc Berden iz Hrastje Mote, brez pomočnika in vajencev, je opravljal to klasično obrt.
  • 2.) izdelovanje zidakov; mojster Ferdo Lukač iz Šratovec je doma izdeloval opeko, prav tako brez pomoči drugih delavcev. Kot dopolnilno obrt pa je opravljal se mlatilničarstvo.

c) Stavbne obrti;

  • 1.) zidarstvo; mojster Ivan Irgolič iz Podgrada pri G. Radgoni je bil edini uradno registrirani obrtnik te panoge. Delo je opravljal še s pomočjo pomočnika in 4 priučenih delavcev, v uku pa je imel še tudi 2 vajenca, v prvem in drugem letniku.
  • 2.) soboslikarstvo in pleskarstvo; vsi trije mojstri so bili v G. Radgoni (Henrik Jaušovec, Jože Kaučič in Zvonko Mihelak). Najpodjetnejši med njimi je bil J. Kaučič, ki mu je pomagalo 5 pomočnikov, imel pa je v uku še tudi 4 vajence. Ostala mojstra sta imela vsak po 1 priučenega delavca v pomoč.

d) Predelovanje lesa;

  • 1.) kolarstvo; le mojster Stanislav Pirš iz Podgrada je z vajencema tretjega letnika opravljal to, za promet, potrebno dejavnost.
  • 2.) sodarstvo; za vinogradništvo pomembno dejavnost so opravljali 4 mojstri: Janez Hamler iz Črešnjevec, Alojz Pelc iz Hrastje Mote, Viktor Pelc iz Gornjega Kocjana in Matija Šic s Kapelskega vrha. Le mojster iz Črešnjevec je imel v pomoč še priučenega delavca.
  • 3.) mizarstvo; kar 11 mojstrov oz. enot te obrti je bilo; 3 v Črešnjevcih (Ivan Klemenčič, Franc Lipič in Edvard Slavič), 2 v G. Radgoni (Alojz Kampuš in Anton Štrakl) ter po eden v Sp. Ivanjcih (Alojz Budja). Boračevi (Viktor Lipič), Okoslavcih (Franc Markovič), Slaptincih (Tomaž Suhač), na Radenskem vrhu (Lovro Korošec), Kapelskem vrhu (Franc Kosi). Največ zaposlenih je imel mojster Franc Kosi (3), največ vajencev pa mojster Franc Markovič (4). Skupaj je bilo kar 17 učencev v uku (6 v prvem, 6 v drugem in 5 v tretjem Ietniku), kar pomeni ob 18 zaposlenih delavcih garancijo za bodočnost te klasične lesne obrti. Tudi 7 pomočnikov je kazalo na načrtno skrb za kadre v stroki.

Vajenci Karla Hojsa

e) Predelovanje tekstilnega blaga;

  • 1.) moško krojaštvo; 8 mojstrov iz osmih različnih krajev: (Alojz Adanič - Boračeva, Lepold Irgolič - Podgrad, Martin Mauko - Radenci, Alojz Ploj - Zbigovci, Franc Vogrinec - Police, Alojz Slana - Negovski vrh, Franc Vučko - Apače, in Matija Žižek - Hrašenski vrh) je s pomočjo 4 vajencev in 3 vajenk opravljalo to prepotrebno obrt. 
  • 2.) žensko krojaštvo; 6 mojstric, tudi v šestih krajih: Marija Bračko - Kapelski vrh, Matilda Kolarič - G. Radgona, Ivanka Mauko - Radenci, Otilija Muršič - Hrastje Mota, Otilija Novak - Janžev vrh in Ivanka Zupe - Gornji Ivanjci) je s pomočjo 6 vajenk (2 v prvem, ena v drugem in 3 v tretjem letniku) "oblačilo nežnejši spol".
  • 3.) krpanje perila; mojstrici Otilija Golob z Janževega vrha in Ljudmila Zadravec iz Radenc sta kar sami opravljali to uslužnostno dejavnost.
  • 4.) izdelovanje moških klobukov; mojster Viktor Forjan iz Vidma je opravljal to dokaj redko dejavnost.
  • 5.) izdelovanje kravat; mojstrica Natalija Hrastelj iz G. Radgone je bila priznana obrtnica svoje dokaj redke dejavnosti.

f) Predelovanie usnja;

  • 1.) čevljarstvo; to zelo razširjeno obrt je opravljalo 8 mojstrov: v Gornji Radgoni (Ozvald Kosi in Jože Zver), v Segovcih (Anton Hamer), Orehovskemu vrhu (Franc Kocbek), Apačah (Hinko Koler), Stogovcih (Franc Peršak), Ivanjcih (Feliks Sodec) in v Zagajskem vrhu (Jože Tomažič). Mojster Zver je imel edini zaposlenega še pomočnika, pa tudi vajenca v drugem letniku, vajenca je imel še tudi mojster Kosi.
  • 2.) sedlarstvo; popolnoma samostojno je deloval mojster Franc Brumen iz Grabonoša.

g) Živilske obrti;

  • 1.) mesarstvo; mojster Edvard Hojs iz Vidma je z dvema vajencema opravljal kot edini obrtnik to dejavnost v občini .
  • 2.) pekarstvo; mojster Cic Karel iz Segovec je z nekvalifcirano pomočjo pekel kruh in ga razvažal tudi s konjem in zaprto kočijo po občini. Kot samostojni pekarski mojster je deloval tudi Andrej Stanko. Največji obrat je imel moister Ludvik Sluga v Gornji Radgoni, ki je imel še pomočnika, vajenca in žensko nekvalificirano moč.
  • 3.) slaščičarstvo; mojster Mehmed Zečirovič v Gornji Radgoni je z dvema nekvalifciranima (moški in ženska) izdeloval sladoled, "turški med", pekel "kremšnite" ... Potreben led so pozimi sekali na Muri in Plitvici ter ga spravljali v t.i. Levarjevo ledenico, poleti pa sladoled razvažali po veselicah, tekmah in sejmih. V Apačah je bil mojster Faris Hamiti kot samostojni mojster brez pomočnikov.
  • 4.) mlinarstvo za navadno mletje; v kar 18 krajih so bili mlini: v Terbegovcih kar trije (mojstri Alojz Belšak, Franc Slekovec in Jurij Tancoš). Pravi mlinarski klan so bili Šerugovi mojstri v G. Radgoni, na Meleh in v Noričkem vrhu (Jože, Franc in Jože). Mlini so pa še bili v Biserjanah, Sp. Ivanjcih, Ivanjskem vrhu, na Stari Gori, v Lastomercih, na Blagušu, v Radvencih, Čakovi, Ivanjcih, Sp. Ščavnici, Grabonošu, v Radencih, Očeslavcih in v Hrastje Moti. Tothovi v Očeslavcih so imeli registrirano še poleg mlina tudi žago, oboje ob potoku. Skupaj je bilo v tej obrti zaposlenih 19 mojstrov, 3 pomočniki, priučen in nekvalificiran delavec oz. Skupaj 24 delavcev, v uku pa sta bila le dva vajenca.

h) Osebne storitve;

  • 1.) moško frizerstvo; mojster Karel Marovič v Gornji Radgoni in Jože Bratkovič v Vidmu z dvema vajenkama sta strigla in brila otroke in možakarje ter poskrbela še za možnost branja časopisov, pri mojstru Karlu Maroviču je bila še možnost igranja šaha.
  • 2.) moško in žensko frizerstvo, mojster Maks Petretič s 3 vajenkami je bil edini v tej panogi v Radencih, v G. Radgoni pa so bili 3 mojstri: Stane Cividini z dvema pomočnicama in vajenko. Slavko Krznarič s pomočnico, vajencem in vajenko ter Jože Senica z dvema pomočnicama in dvema vajenkama.

i) Druge obrti;

  • 1.) fotografiranje; v Radencih je bil zelo spoštovani in znan fotograf mojster Franc Bračko, ki je imel v uku še vajenko v drugem letniku. V Gornji Radgoni je bil edini fotograf mojster Ivan Ocepek, v Biserjanah pa mojster Ivan Šinko.
  • 2.) dimnikarstvo; v Gornji Radgoni je bila ga. Marija Križanec nosilka obrti in je imela zaposlenega mojstra, pomočnika in vajenca v drugem letniku. Mojster Ladislav Darvaš v Radencih pa je zaposloval še pomočnika in vajenca v prvem letniku.
  • 3.) žage venecianke; mojster Franc Mauko v Čakovi je s pomočjo dveh nekvalificiranih delavcev opravljal to obrtno dejavnost.
  • 4.) prevoz blaga z motornimi vozili; 4 obrtniki, ki pa so bili v popisu označeni le kot "pomočniki", so opravljali to uslužnostno obrt (Franc Marhold - Jamna, Karel Perko - Sp. Ivanjci in v Gornji Radgoni Jakob Stanek in Avgust Vezjak).
  • 5.) mlatilničarstvo; to je bila najštevilnejša obrtna dejavnost v tem delu popisa obrtnikov, saj je kar 16 registriranih obrtnikov v času mlačve (juluj) opravljalo to nujno potrebno dejavnost. Vsi so bili v popisu označeni kot "nekvalificirani delavci". Bili so v naslednjih krajih: Kutinci, Ivanjševci, Police, Sovjak, Lešane, Hrašenski vrh, Negova (Franc Kramberger in Anton Peklar), Mele, Stanetinci, Norički vrh, Radenski vrh, Blaguš, Dragotinci, Kraljevci in Črešnjevci.

ZAKLJUČEK:

V obeh sektorjih, družbenem in zasebnem, je bilo v letu 1959 skupaj 136 obrtnih enot v 11 osnovnih obrtnih panogah. Zaposlenih je bilo skupaj 529 delavcev, od tega 83 žensk (15,68 %). Natančnejša kadrovska slika kaže takole: samostojnih mojstrov je bilo 102, zaposlenih mojstrov 33, pomočnikov je bilo 156, priučenih delavcev je bilo 30, nekvalificiranih kar 169, v administraciji je delalo le 39 delavcev. V uku je bilo 145 vajencev, od tega 53 v prvem, 38 v drugem in 54 v tretjem letniku.

Najmočnejša, po številu obrtnih enot, je bila živilska obrt, ki je imela kar 30 enot oz. 22 % vseh enot. Po številu zaposlenih pa je izrazito izstopala stavbna obrt s 151 delavci ali 28,54 % vseh zaposlenih v obrti občine. Največ vajencev je bilo v predelovanju kovin, 36 ali 24.82 % vseh vajencev. Število administrativnih delavcev (39), ki so bili zaposleni le v družbenem sektorju, pa pomeni v skupnem številu vseh delavcev (529) le 15,05 %.

Deleži gornjeradgonske obrtne dejavnosti v okrajnem merilu pa so bili:

- Število obrtnih enot je predstavljalo le 10,67% od vseh obrtnih enot v okraju (1274).

- Število zaposlenih glede na skupno število v okraju je bilo 16.32%.

- Število administrativnih delavcev (39) pomeni v odnosu do vseh v okraju (144)

kar 27 %.

-Število vajencev (145) pa predstavlja 21.61 %.

-Delež ženske delovne sile (83 v občini) je bil, glede na 407 v okraju zaposlenih žensk, 20,39%.

Tako je tudi gornjeradgonsko obrtno gospodarstvo v obeh sektorjih uspešno delovalo v okrajnem merilu in iz nekaterih obrtnih obratov. predvsem družbenih, se je pozneje razvila pomembna industrijska dejavnost, npr. AVTORADGONA, ELRAD, MURA, MESOIZDELKl, v zasebnem sektorju pa še danes nadaljujejo sinovi in hčere ali pa nekdanji pomočniki in vajenci uspešno obrtno dejavnost.

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona