Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona

 

mag. Ivan RIHTARIČ

OBRTNA DEJAVNOST V OBČINI GORNJA RADGONA LETA 1959

Občina Gornja Radgona, ena izmed šestih občin takratnega okraja Murska Sobota, je poznala tudi oba sektorja lastništva, družbeni in zasebni, in nam omenjeni popis obrtništva iz leta 1959 natančno prikazuje njeno sliko.

I.DRUŽBENI SEKTOR

V tem sektorju obrtne proizvodnje je bilo 7 osnovnih skupin: predelovanje kovin, elektrotehnična obrt, kemična, stavbna, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga in živilska obrt. Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju (11 enot): 32 zaposlenih mojstrov, 125 pomočnikov, 21 priučenih, 97 nekvalificiranih, 144 delavcev, le 39 administrativnih delavcev, oz. skupaj 361 zaposlenih (296 moških in 65 žensk). V uku je bilo skupaj 361 učencev, od tega 27 v prvem, 15 v drugem in 21 v tretjem letniku.

 

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti (4) ter v predelavi tekstilnega blaga (2), v vseh ostalih pa le po ena obrtna enota.

Po številu zaposlenih je bila najmočnejša v družbenem sektorju obrti stavbna obrt, ki je zaposlovala kar 135 ljudi oz. dobro tretjino vseh zaposlenih (37,4 %).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

  • a) Obrtno predelovanje kovin; avtomehanično dejavnost je opravljalo obrtno podjetje "AVTOREMONT" v Gornji Radgoni, ki je imelo zaposlenih 5 mojstrov, 14 pomočnikov, 1 nekvalificiranega delavca ter 10 administrativnih delavcev. K tem 30 zaposlenim je potrebno dodati še 10 vajencev; 5 v prvem, 3 v drugem in 2 v tretjem letniku šolanja.
  • b) Elektrotehnična obrt; elektromehanično dejavnost je izvajalo obrtno podjetje "ELRAD" v Gornji Radgoni, ki jc zaposlovalo 6 mojstrov, 5 pomočnikov, 1 priučenega in 29 nekvalificiranih delavcev (7 moških in 22 žensk) ter le 5 administrativnih moči (3 moški in 2 ženski) oz. skupaj 46 zaposlenih (22 moških in 24 žensk). V uku je bilo 6 vajencev (3 v prvem in 3 v drugem letniku), od tega celo 1 vajenka v prvem letniku.
  • c) Kemična obrt; vulkanizacijo in izdelovnaje gumijastih predmetov je izvajalo obrtno podjetje "VULKANIZACIJA" v Gornji Radgoni. Zaposleni so bili le trije delavci - mojster, pomočnik in nekvalificirani delavec.
  • d) Stavbna obrt; "GRADBENO PODJETJE " v Gornji Radgoni je imelo zaposlenih kar 8 mojstrov, 33 pomočnikov, 12 priučenih ter 73 nekvalificiranih delavcev in 9 administrativnih moči. Skupaj je bilo zaposlenih 135 ljudi. V uku je bilo 16 vajencev - 8 v prvem, 1 v drugem in 7 v tretjem letniku. Število nekvalificiranih delvcev je presegalo polovico vseh zaposlenih, med njimi so bile tudi 3 ženske.
  • e) Predelovanje lesa; Obrtno podjetje "MIZARSTVO IN ZAGA" v Črnci-Apače je bilo drugo najmočnejše obrtno podjetje družbenega sektorja v občini, saj je zaposlovalo kar 84 delavcev, od tega 4 mojstre, 39 pomočnikov, 4 priučene in 31 nekvalificiranih (15 moških in 16 žensk) ter 6 administrativnih delavcev. V uku je bilo 13 vajencev, 3 v prvem, 6 v drugem in 4 v tretjem letniku.
  • f) Predelovanje tekstilnega blaga; izvajalca sta bila dva: "MODA" v Gornji Radgoni in obrat "KROJ" v Vidmu. V prvem obratu je bilo zaposlenih 8 pomočnikov in pomočnica ter administratorka. V uku so imeli 1 vajenca in 6 vajenk. V videmskem obratu "KROJ", ki je bil del istoimenskega podjetja iz M. Sobote, pa so bili zaposleni: mojster, pomočnik in pomočnica in v uku vajenka v prvem letniku. Ta obrat je pravzaprav še bolj spominjal na zasebni sektor in je verjetno bila zelo vprašljiva njegova rentabilnost v okviru murskosoboškega Kroja.

 Delavci konfekcije MODA

  • g) Živilska obrt; v Gornji Radgoni je delovalo obrtno podjetje "MESOIZDELKI", ki je skupaj zaposlovalo 21 delavcev, od tega 4 mojstre, 8 pomočnikov, 2 priučena in enega nekvalificiranega delavca in delavko ter 5 administrativnih delavcev (2 moška in 3 ženske). V uku je bilo 6 vajencev, po 2 v vsakem letniku šolanja.

V G. Radgoni je delovala še tudi "PARNA PEKARNA", ki je zaposlovala 2 pomočnika, 1 nekvalificiranega in 2 nekvalificirani delavki. V uku je bil le vajenec v prvem letniku. V Radencih-takrat uradno Slatina Radenci - je bil obrat "PARNA PEKARNA", v katerem sta delala mojster in pomočnik ter nekvalificirana delavka. V uku pa je imela pekarna 2 vajenca v prvem letniku.

Na področju mlinarstva je delovalo obrtno podjetje "MLINSKO PODJETJE" Črnci - Apače, ki je zaposlovalo 21 delavcev: 2 mojstra, 11 pomočnikov, 2 priučena delavca, 3 nekvalificirane (1 moški in 2 ženski) ter 3 administrativne delavce (2 moška in 1 ženska). V uku je imelo to obrtno podjetje le vajenca v tretjem letniku.

II. ZASEBNI SEKTOR:

Zasebni sektor obrti je poznal naslednjih 9 osnovnih skupin: predelovanje kovin, predelovanje zemlje, kamna in stekla, stavbne obrti, predelovanje lesa, predelovanje tekstilnega blaga, predelovanje usnja, živilska obrt, osebne storitve in druge obrti.

Skupaj je bilo zaposlenih v tem sektorju 168 delavcev v 125 enotah, kar pomeni skromnih 1,34 delavca na obrt. Med zaposlenimi so bili: 103 mojstri, 31 pomočnikov, 9 priučenih in 25 nekvalificiranih delavcev. V uku je bilo 82 vajencev: 26 v prvem, 23 v drugem in 35 v tretjem letniku. Skoraj 11 % med zaposlenimi je bilo žensk, med vajenci pa 22%.

Največ obrtnih enot je bilo v živilski obrti in pri "druge obrti", v obeh po 26. Največ zaposlenih je bilo v živilski obrti (36), najmanj pa v predelovanju zemlje, kamna in stekla (2).

PREGLED PO OSNOVNIH SKUPINAH:

a) Obrtno predelovanje kovin;

  • 1.) kovaštvo; to obrt sta opravljala Koloman Obal v Črešnjevcih z vajencem ter Jakob Puconja v Stogovcih prav tako z vajencem.
  • 2.) podkovsko kovaštvo; kar 6 mojstrov (Franc Fekonja v Negovi, Franc Kegl iz Biserjan, Franc Kocuvan iz Bolehnečic, Franc Koren iz Hrastje Mote, Franc Mülfelner v G. Radgoni in Koloman Vrečič v Podgradu) s pomočnikom in 9 vajenci (imeli so jih vsi razen mojstra Mülfelnerja) je opravljalo predvsem za kmeta še vedno nujno potrebno obrt.
  • 3.) avtomehanika; bili so 4 mojstri (Jože Farič v Radencih, Jože Košar v Hrastje Moti, Franc Žnidarič v G. Radgoni ter Mirko Skremka, ki je bil tudi avtotaksist), ki so imeli v uku še 7 vajencev (2 v prvem, 1 v drugem in 4 v tretjem letniku), največ vajencev, kar 3, je imel mojster Joze Farič v Radencih.
  • 4.) urarstvo; le mojster Edvard Heric v Gornji Radgoni, brez pomočnika in vajenca, je opravljal to dejavnost.
  • 5.) ključavničarstvo; le mojster Jože Kocuvan iz Jamne pri Vidmu z vajencem iz drugega letnika je bil edini obrtnik te dejavnosti v celotni občini.
  • 6.) kleparstvo; 4 mojstri s pomočnikom in 6 vajenci so bili v treh krajih: v G. Radgoni Jože Muhič in Viljem Dibelčar, vsak z dvema vajencema, v Apačah Roman Kolarič s pomočnikom in vajencem ter v Vidmu Jožef Gibičar z vajencem.

V celotni dejavnosti je bilo zaposlenih 18 mojstrov, 2 pomočnika, priučen delavec, oz. skupaj 21 delavcev. V uku je bilo 26 vajencev, od tega kar 12 v tretjem, zadnjem letniku uka.

b) Predelovanje zemlje, kamna in stekla;

  • 1.) lončarstvo; le mojster Franc Berden iz Hrastje Mote, brez pomočnika in vajencev, je opravljal to klasično obrt.
  • 2.) izdelovanje zidakov; mojster Ferdo Lukač iz Šratovec je doma izdeloval opeko, prav tako brez pomoči drugih delavcev. Kot dopolnilno obrt pa je opravljal se mlatilničarstvo.

c) Stavbne obrti;

  • 1.) zidarstvo; mojster Ivan Irgolič iz Podgrada pri G. Radgoni je bil edini uradno registrirani obrtnik te panoge. Delo je opravljal še s pomočjo pomočnika in 4 priučenih delavcev, v uku pa je imel še tudi 2 vajenca, v prvem in drugem letniku.
  • 2.) soboslikarstvo in pleskarstvo; vsi trije mojstri so bili v G. Radgoni (Henrik Jaušovec, Jože Kaučič in Zvonko Mihelak). Najpodjetnejši med njimi je bil J. Kaučič, ki mu je pomagalo 5 pomočnikov, imel pa je v uku še tudi 4 vajence. Ostala mojstra sta imela vsak po 1 priučenega delavca v pomoč.

d) Predelovanje lesa;

  • 1.) kolarstvo; le mojster Stanislav Pirš iz Podgrada je z vajencema tretjega letnika opravljal to, za promet, potrebno dejavnost.
  • 2.) sodarstvo; za vinogradništvo pomembno dejavnost so opravljali 4 mojstri: Janez Hamler iz Črešnjevec, Alojz Pelc iz Hrastje Mote, Viktor Pelc iz Gornjega Kocjana in Matija Šic s Kapelskega vrha. Le mojster iz Črešnjevec je imel v pomoč še priučenega delavca.
  • 3.) mizarstvo; kar 11 mojstrov oz. enot te obrti je bilo; 3 v Črešnjevcih (Ivan Klemenčič, Franc Lipič in Edvard Slavič), 2 v G. Radgoni (Alojz Kampuš in Anton Štrakl) ter po eden v Sp. Ivanjcih (Alojz Budja). Boračevi (Viktor Lipič), Okoslavcih (Franc Markovič), Slaptincih (Tomaž Suhač), na Radenskem vrhu (Lovro Korošec), Kapelskem vrhu (Franc Kosi). Največ zaposlenih je imel mojster Franc Kosi (3), največ vajencev pa mojster Franc Markovič (4). Skupaj je bilo kar 17 učencev v uku (6 v prvem, 6 v drugem in 5 v tretjem Ietniku), kar pomeni ob 18 zaposlenih delavcih garancijo za bodočnost te klasične lesne obrti. Tudi 7 pomočnikov je kazalo na načrtno skrb za kadre v stroki.

Vajenci Karla Hojsa

e) Predelovanje tekstilnega blaga;

  • 1.) moško krojaštvo; 8 mojstrov iz osmih različnih krajev: (Alojz Adanič - Boračeva, Lepold Irgolič - Podgrad, Martin Mauko - Radenci, Alojz Ploj - Zbigovci, Franc Vogrinec - Police, Alojz Slana - Negovski vrh, Franc Vučko - Apače, in Matija Žižek - Hrašenski vrh) je s pomočjo 4 vajencev in 3 vajenk opravljalo to prepotrebno obrt. 
  • 2.) žensko krojaštvo; 6 mojstric, tudi v šestih krajih: Marija Bračko - Kapelski vrh, Matilda Kolarič - G. Radgona, Ivanka Mauko - Radenci, Otilija Muršič - Hrastje Mota, Otilija Novak - Janžev vrh in Ivanka Zupe - Gornji Ivanjci) je s pomočjo 6 vajenk (2 v prvem, ena v drugem in 3 v tretjem letniku) "oblačilo nežnejši spol".
  • 3.) krpanje perila; mojstrici Otilija Golob z Janževega vrha in Ljudmila Zadravec iz Radenc sta kar sami opravljali to uslužnostno dejavnost.
  • 4.) izdelovanje moških klobukov; mojster Viktor Forjan iz Vidma je opravljal to dokaj redko dejavnost.
  • 5.) izdelovanje kravat; mojstrica Natalija Hrastelj iz G. Radgone je bila priznana obrtnica svoje dokaj redke dejavnosti.

f) Predelovanie usnja;

  • 1.) čevljarstvo; to zelo razširjeno obrt je opravljalo 8 mojstrov: v Gornji Radgoni (Ozvald Kosi in Jože Zver), v Segovcih (Anton Hamer), Orehovskemu vrhu (Franc Kocbek), Apačah (Hinko Koler), Stogovcih (Franc Peršak), Ivanjcih (Feliks Sodec) in v Zagajskem vrhu (Jože Tomažič). Mojster Zver je imel edini zaposlenega še pomočnika, pa tudi vajenca v drugem letniku, vajenca je imel še tudi mojster Kosi.
  • 2.) sedlarstvo; popolnoma samostojno je deloval mojster Franc Brumen iz Grabonoša.

g) Živilske obrti;

  • 1.) mesarstvo; mojster Edvard Hojs iz Vidma je z dvema vajencema opravljal kot edini obrtnik to dejavnost v občini .
  • 2.) pekarstvo; mojster Cic Karel iz Segovec je z nekvalifcirano pomočjo pekel kruh in ga razvažal tudi s konjem in zaprto kočijo po občini. Kot samostojni pekarski mojster je deloval tudi Andrej Stanko. Največji obrat je imel moister Ludvik Sluga v Gornji Radgoni, ki je imel še pomočnika, vajenca in žensko nekvalificirano moč.
  • 3.) slaščičarstvo; mojster Mehmed Zečirovič v Gornji Radgoni je z dvema nekvalifciranima (moški in ženska) izdeloval sladoled, "turški med", pekel "kremšnite" ... Potreben led so pozimi sekali na Muri in Plitvici ter ga spravljali v t.i. Levarjevo ledenico, poleti pa sladoled razvažali po veselicah, tekmah in sejmih. V Apačah je bil mojster Faris Hamiti kot samostojni mojster brez pomočnikov.
  • 4.) mlinarstvo za navadno mletje; v kar 18 krajih so bili mlini: v Terbegovcih kar trije (mojstri Alojz Belšak, Franc Slekovec in Jurij Tancoš). Pravi mlinarski klan so bili Šerugovi mojstri v G. Radgoni, na Meleh in v Noričkem vrhu (Jože, Franc in Jože). Mlini so pa še bili v Biserjanah, Sp. Ivanjcih, Ivanjskem vrhu, na Stari Gori, v Lastomercih, na Blagušu, v Radvencih, Čakovi, Ivanjcih, Sp. Ščavnici, Grabonošu, v Radencih, Očeslavcih in v Hrastje Moti. Tothovi v Očeslavcih so imeli registrirano še poleg mlina tudi žago, oboje ob potoku. Skupaj je bilo v tej obrti zaposlenih 19 mojstrov, 3 pomočniki, priučen in nekvalificiran delavec oz. Skupaj 24 delavcev, v uku pa sta bila le dva vajenca.

h) Osebne storitve;

  • 1.) moško frizerstvo; mojster Karel Marovič v Gornji Radgoni in Jože Bratkovič v Vidmu z dvema vajenkama sta strigla in brila otroke in možakarje ter poskrbela še za možnost branja časopisov, pri mojstru Karlu Maroviču je bila še možnost igranja šaha.
  • 2.) moško in žensko frizerstvo, mojster Maks Petretič s 3 vajenkami je bil edini v tej panogi v Radencih, v G. Radgoni pa so bili 3 mojstri: Stane Cividini z dvema pomočnicama in vajenko. Slavko Krznarič s pomočnico, vajencem in vajenko ter Jože Senica z dvema pomočnicama in dvema vajenkama.

i) Druge obrti;

  • 1.) fotografiranje; v Radencih je bil zelo spoštovani in znan fotograf mojster Franc Bračko, ki je imel v uku še vajenko v drugem letniku. V Gornji Radgoni je bil edini fotograf mojster Ivan Ocepek, v Biserjanah pa mojster Ivan Šinko.
  • 2.) dimnikarstvo; v Gornji Radgoni je bila ga. Marija Križanec nosilka obrti in je imela zaposlenega mojstra, pomočnika in vajenca v drugem letniku. Mojster Ladislav Darvaš v Radencih pa je zaposloval še pomočnika in vajenca v prvem letniku.
  • 3.) žage venecianke; mojster Franc Mauko v Čakovi je s pomočjo dveh nekvalificiranih delavcev opravljal to obrtno dejavnost.
  • 4.) prevoz blaga z motornimi vozili; 4 obrtniki, ki pa so bili v popisu označeni le kot "pomočniki", so opravljali to uslužnostno obrt (Franc Marhold - Jamna, Karel Perko - Sp. Ivanjci in v Gornji Radgoni Jakob Stanek in Avgust Vezjak).
  • 5.) mlatilničarstvo; to je bila najštevilnejša obrtna dejavnost v tem delu popisa obrtnikov, saj je kar 16 registriranih obrtnikov v času mlačve (juluj) opravljalo to nujno potrebno dejavnost. Vsi so bili v popisu označeni kot "nekvalificirani delavci". Bili so v naslednjih krajih: Kutinci, Ivanjševci, Police, Sovjak, Lešane, Hrašenski vrh, Negova (Franc Kramberger in Anton Peklar), Mele, Stanetinci, Norički vrh, Radenski vrh, Blaguš, Dragotinci, Kraljevci in Črešnjevci.

ZAKLJUČEK:

V obeh sektorjih, družbenem in zasebnem, je bilo v letu 1959 skupaj 136 obrtnih enot v 11 osnovnih obrtnih panogah. Zaposlenih je bilo skupaj 529 delavcev, od tega 83 žensk (15,68 %). Natančnejša kadrovska slika kaže takole: samostojnih mojstrov je bilo 102, zaposlenih mojstrov 33, pomočnikov je bilo 156, priučenih delavcev je bilo 30, nekvalificiranih kar 169, v administraciji je delalo le 39 delavcev. V uku je bilo 145 vajencev, od tega 53 v prvem, 38 v drugem in 54 v tretjem letniku.

Najmočnejša, po številu obrtnih enot, je bila živilska obrt, ki je imela kar 30 enot oz. 22 % vseh enot. Po številu zaposlenih pa je izrazito izstopala stavbna obrt s 151 delavci ali 28,54 % vseh zaposlenih v obrti občine. Največ vajencev je bilo v predelovanju kovin, 36 ali 24.82 % vseh vajencev. Število administrativnih delavcev (39), ki so bili zaposleni le v družbenem sektorju, pa pomeni v skupnem številu vseh delavcev (529) le 15,05 %.

Deleži gornjeradgonske obrtne dejavnosti v okrajnem merilu pa so bili:

- Število obrtnih enot je predstavljalo le 10,67% od vseh obrtnih enot v okraju (1274).

- Število zaposlenih glede na skupno število v okraju je bilo 16.32%.

- Število administrativnih delavcev (39) pomeni v odnosu do vseh v okraju (144)

kar 27 %.

-Število vajencev (145) pa predstavlja 21.61 %.

-Delež ženske delovne sile (83 v občini) je bil, glede na 407 v okraju zaposlenih žensk, 20,39%.

Tako je tudi gornjeradgonsko obrtno gospodarstvo v obeh sektorjih uspešno delovalo v okrajnem merilu in iz nekaterih obrtnih obratov. predvsem družbenih, se je pozneje razvila pomembna industrijska dejavnost, npr. AVTORADGONA, ELRAD, MURA, MESOIZDELKl, v zasebnem sektorju pa še danes nadaljujejo sinovi in hčere ali pa nekdanji pomočniki in vajenci uspešno obrtno dejavnost.

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Obrtna dejavnost v občini Gornja Radgona