Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vinarstvo

 

KletNedvomno je res, da so trto v naše kraje prinesli Rimljani. V 9. stoletju so trto gojili v Kocljevi kneževini ob Blatnem jezeru ter na ljutomerskem in radgonskem področju. V kroniki, ki je bila v benediktanskem samostanu Admont v Gornji Radgoni in so jo pisali vinogradniki, je bilo zapisano, da so zasajali trte v ljutomerskem področju že leta 1122 in v radgonskem od leta 1630 dalje.

 

Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in ostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja je bilo radgonsko vinogradništvo v velikem razvoju. Vino so prodajali meščani ali trgovci ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svoj privilegij so si meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, kar jim je zagotovilo monopol lastne vinske trte. Konec 15. stoletja se je graščakom in cerkvi plačevala posebna dajatev - gornina ali vinska desetina. Dokumenti iz 17. stoletja nam pripovedujejo, da v radgonskem vinskem področju pred godom sv. Katarine (25.10.), razen Radgončanov, ni smel nihče kupovati mošta in vina. Le-ti pa so ga od kmetov odkupovali že od sv. Mihaela (29.09.) naprej in sicer že v 16. stoletju.

Da so bila vina dobra in pridelek bogat, nam potrjuje tudi zgodba o 17 vitezih iz radgonske okolice, ki so od "Sv. Janeza 1648 do Wenzenslava", kar 98 dni pili dobrega "Radgončana". Vsak med njimi je na dan povprečno spil 28 meric vina. Še konec 19. stoletja je bila v grajskem obzidju vzidana plošča, ki je ta dogodek opisovala.

Predhodnika gornjeradgonskega vinogradništva sta bila Klainošek in Bouvier. Firma "Bratje Kleinošeg" je bila ustanovljena 1849 leta kot veletrgovina z vinom in šampanjska klet. Ustanovila sta jo brata Janez in Ludvik, že leta 1852 je Janez izstopil, nadomestil pa ga je mlajši brat Anton.

Leta 1852 je bila v prodajo dana prva količina domače radgonske penine, pridelane po klasični šampanjski metodi,Prevoz vina katere se je Anton Klainošek naučil v Franciji nekaj let preden je začel z lastno proizvodnjo. O razvoju podjetja so bolj skopi podatki. Antona sta leta 1872 nasledila sinova Alojz in Franc. Franc je leta 1880 prevzel očetovo firmo na posestvih Šahenturm nasproti katerega je stala tudi rodbinska hiša Klainošekovih. Med leti 1881 in 1885 je ustanovil znano tovarno kisa, leta 1885 pa tudi špedicijsko firmo, ker se je zgradila železniška proga do Radgone in delovanje firme večinoma preusmeril v ti dve dejavnosti. Aktiven je bil v mnogih športnih društvih (ustanovil kolesarsko društvo, bil aktiven v telovadnem društvu) in storil veliko za napredek mesta Radgone. Umrl je leta 1926. Njegovi nasledniki so imeli vinsko klet v bližini mostu pri Graških vratih.

Firma "Bratje Kleinošeg" je leta 1880 poslala svoja vina na svetovno razstavo v Sidney (Avstralija), kjer so pobrala prvi dve nagradi za šampanjec, prvo za beli muškatovec, drugo za črnino in tretjo za svetla rdeča vina.

Družina Bouvier je v naše kraje prišla iz francosko govorečega dela Švice, kdaj natančno ni znano, posesti v Hercegovščaku pa so imeli že leta 1792. Dr. Franc Ksaver Bouvier (1804 - 1880) je bil dvorni advokat in oče Clotarju (1853 - 1930) in Bertholdu (1861 - 1942).

Clotar se je po končanem šolanju v Mariboru in Gratzu zaposlil kot uradnik v "Sparkasse" v Radgoni. Leta 1882 pa je ustanovil firmo "Sekt- und Weinkellerei Bouvier". Že njegov oče je kupoval posesti - vinograde, takoj po začetku izvajanja zemljiške odveze v letu 1848, Clotar pa je s kupovanjem nadaljeval, prav tako tudi ostali družinski člani.

Ime firme se je dokaj pogosto spreminjalo. Na Dunaju je bila vpisana v centralni razvid za trgovino in obrt 25.08.1898 leta kot firma "Clotar Bouvier" s šampanjsko dejavnostjo, istočasno pa še pri trgovskem okrožnem sodišču Maribor. Firma je v svojem delovanju med leti 1883 in 1906 na razstavah pobirala najvišja priznanja.

Med leti 1890 in 1900 je bil Clotarjev brat Berthold poslovni vodja "Vinskega združenja Radgona" in je bil pobudnik obnove vinogradov po katastrofalnem napadu trtne uši med leti 1896 in 1909.

Okoli leta 1810 naj bi Clotar v Hercegovščaku na svojih družinskih posestvih našel do tedaj neznano vrsto vinske trte in jo poimenoval "Bouvirjevo grozdje" (danes znano kot ranina).

Za časa prve svetovne vojne, o delovanju firme Bouvier, ni posebnih podatkov, le da firma ni vplačala nobenega zneska v kar osem razpisanih vojnih posojil Avsro-Ogrske monarhije. V zadnjem letu vojne, 10.10.1918, je Clotar Bouvier poslal v Gradec vlogo za vpis svoje firme v deželni trgovski register, ki pa je bila vrnjena na Okrožno sodišče v Mariboru s pripisom, naj se Buovierjev advokat odloči, ali želi vpisati firmo v mariborski register. Clotar je svojo firmo prenesel v Radkersburg in aprila 1919 zaprosil, da se firma s sedežem v Radkersburgu vpiše v mariborski register. Nova jugoslovanska sodna oblast je izdajala vsa potrebna dokazila v tej zadevi, ko je za Clotarja ml. in njegovega strica Bertholda urejala vpis v register, v nemškem jeziku in postavljala firmo v Gornjo Radgono in ne v Radkersburg. Vpisana je bila 08.05.1919 z lastnikom Clotarjem Bouvirjem st..

Že mesec pozneje, 06.06.1919, pa se je vpisala prokura Bertholdu in Clotarju ml. Bouvier. Sprememba lastništva se je vpisala 18.05.1922, ko sta se kot lastnika vpisala Clotar Bouvier ml. in Friderik Bouvier, prokura pa na Clotarja Bouvierja st.. Clotar Bouvier st. je umrl 26.09.1930 po dolgi bolezni v Grazu, pokopali pa so ga v Gornji Radgoni. Pogreba, ki ga je vodil gornjeradgonski župnik Gaberc, so se udeležili številni ljudje. O pokojnikovih zaslugah je imel govor nadučitelj Karl Mavrič, kakor tudi župan Radgone Kaufmann.

Clotar ml. je novembra 1930 leta pri Okrožnem sodišču Maribor predlagal spremembo vpisa imena firme - vpiše se sedež v Gornji Radgoni. Ponovna sprememba imena firme se je vpisala 04.01.1940 v "Vinogradniško veleposestvo Clotar Bouvier, vinske kleti, Gornja Radgona" in kot družbenika sta bila navedena Clotar in Katarina Bouvier. Bouvierji so v Gornji Radgoni, v času pred drugo svetovno vojno, imeli več kleti (Kodoličevo do treh četrtin, v Policah, Špitalu, Šprengerjevo, Zorzinijevo, Občinsko klet na Spodnjem Grisu in klet na sedežu firme na Gornjem Grisu).

Z dne 18.10.1947 sta bili iz zadružnega in trgovskega registra izbrisani firmi "Vinogradniško veleposestvo Clotar Bouvier, vinske kleti Gornja Radgona" in "Tvornica sekta Bouvier & drug, izdelovanje in trgovina penečega vina Gornja Radgona" ter nacionalizirani.

Na Zgornjem Grisu danes stoji znana Radgonska klet, kjer pridelujejo znana radgonska vina in penino. Tu si lahko ogledamo šampanjsko klet, klet pod Rimskim kolesom in klet Pod slapom. Uveljavljeno je ime Radgonske penine, posebno mesto ima dišeči traminec in pa seveda splošno znani Janževec.

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Vinarstvo