Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Samo Herceg četrti, Martin Žökš četrti, v Splitu

PicopekiOčitno je, da predvsem med mladimi priljubljene pice tudi na skrajnjem severovzhodu države „ogrožajo" še tradicionalne prekmurske domače kulinarične dobrote, ki se jih ne bi smel nihče sramovati. Temu vsekakor prispevajo tudi vedno boljši pomurski picopeki, ki čedalje pogosteje nizajo nove in nove uspehe, ne le po Sloveniji temveč tudi v tujini, kar sta z vrhunskimi uvrstitvami na močnem in odmevnem mednarodnem tekmovanju v peki pic v dalmatinski prestolnici Splitu, tokrat potrdila Prekmurca, Samo Herceg in Martin Žökš.

Prekmurca dosegla izjemen uspeh na mednarodnem tekmovanju v peki pic

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vinarstvo

 

KletNedvomno je res, da so trto v naše kraje prinesli Rimljani. V 9. stoletju so trto gojili v Kocljevi kneževini ob Blatnem jezeru ter na ljutomerskem in radgonskem področju. V kroniki, ki je bila v benediktanskem samostanu Admont v Gornji Radgoni in so jo pisali vinogradniki, je bilo zapisano, da so zasajali trte v ljutomerskem področju že leta 1122 in v radgonskem od leta 1630 dalje.

 

Meščani Radgone so 21. januarja 1320 od vojvode Friderika pridobili poseben privilegij tovorjenja vina po vsej Štajerski in ostali Avstriji brez carine in mitnine. Do konca 15. stoletja je bilo radgonsko vinogradništvo v velikem razvoju. Vino so prodajali meščani ali trgovci ob določenih tržnih dnevih in v mestnih gostilnah. Med svoj privilegij so si meščani zagotovili tudi prepoved postavljanja gostiln v mestni okolici v razdalji 3,5 km, kar jim je zagotovilo monopol lastne vinske trte. Konec 15. stoletja se je graščakom in cerkvi plačevala posebna dajatev - gornina ali vinska desetina. Dokumenti iz 17. stoletja nam pripovedujejo, da v radgonskem vinskem področju pred godom sv. Katarine (25.10.), razen Radgončanov, ni smel nihče kupovati mošta in vina. Le-ti pa so ga od kmetov odkupovali že od sv. Mihaela (29.09.) naprej in sicer že v 16. stoletju.

Da so bila vina dobra in pridelek bogat, nam potrjuje tudi zgodba o 17 vitezih iz radgonske okolice, ki so od "Sv. Janeza 1648 do Wenzenslava", kar 98 dni pili dobrega "Radgončana". Vsak med njimi je na dan povprečno spil 28 meric vina. Še konec 19. stoletja je bila v grajskem obzidju vzidana plošča, ki je ta dogodek opisovala.

Predhodnika gornjeradgonskega vinogradništva sta bila Klainošek in Bouvier. Firma "Bratje Kleinošeg" je bila ustanovljena 1849 leta kot veletrgovina z vinom in šampanjska klet. Ustanovila sta jo brata Janez in Ludvik, že leta 1852 je Janez izstopil, nadomestil pa ga je mlajši brat Anton.

Leta 1852 je bila v prodajo dana prva količina domače radgonske penine, pridelane po klasični šampanjski metodi,Prevoz vina katere se je Anton Klainošek naučil v Franciji nekaj let preden je začel z lastno proizvodnjo. O razvoju podjetja so bolj skopi podatki. Antona sta leta 1872 nasledila sinova Alojz in Franc. Franc je leta 1880 prevzel očetovo firmo na posestvih Šahenturm nasproti katerega je stala tudi rodbinska hiša Klainošekovih. Med leti 1881 in 1885 je ustanovil znano tovarno kisa, leta 1885 pa tudi špedicijsko firmo, ker se je zgradila železniška proga do Radgone in delovanje firme večinoma preusmeril v ti dve dejavnosti. Aktiven je bil v mnogih športnih društvih (ustanovil kolesarsko društvo, bil aktiven v telovadnem društvu) in storil veliko za napredek mesta Radgone. Umrl je leta 1926. Njegovi nasledniki so imeli vinsko klet v bližini mostu pri Graških vratih.

Firma "Bratje Kleinošeg" je leta 1880 poslala svoja vina na svetovno razstavo v Sidney (Avstralija), kjer so pobrala prvi dve nagradi za šampanjec, prvo za beli muškatovec, drugo za črnino in tretjo za svetla rdeča vina.

Družina Bouvier je v naše kraje prišla iz francosko govorečega dela Švice, kdaj natančno ni znano, posesti v Hercegovščaku pa so imeli že leta 1792. Dr. Franc Ksaver Bouvier (1804 - 1880) je bil dvorni advokat in oče Clotarju (1853 - 1930) in Bertholdu (1861 - 1942).

Clotar se je po končanem šolanju v Mariboru in Gratzu zaposlil kot uradnik v "Sparkasse" v Radgoni. Leta 1882 pa je ustanovil firmo "Sekt- und Weinkellerei Bouvier". Že njegov oče je kupoval posesti - vinograde, takoj po začetku izvajanja zemljiške odveze v letu 1848, Clotar pa je s kupovanjem nadaljeval, prav tako tudi ostali družinski člani.

Ime firme se je dokaj pogosto spreminjalo. Na Dunaju je bila vpisana v centralni razvid za trgovino in obrt 25.08.1898 leta kot firma "Clotar Bouvier" s šampanjsko dejavnostjo, istočasno pa še pri trgovskem okrožnem sodišču Maribor. Firma je v svojem delovanju med leti 1883 in 1906 na razstavah pobirala najvišja priznanja.

Med leti 1890 in 1900 je bil Clotarjev brat Berthold poslovni vodja "Vinskega združenja Radgona" in je bil pobudnik obnove vinogradov po katastrofalnem napadu trtne uši med leti 1896 in 1909.

Okoli leta 1810 naj bi Clotar v Hercegovščaku na svojih družinskih posestvih našel do tedaj neznano vrsto vinske trte in jo poimenoval "Bouvirjevo grozdje" (danes znano kot ranina).

Za časa prve svetovne vojne, o delovanju firme Bouvier, ni posebnih podatkov, le da firma ni vplačala nobenega zneska v kar osem razpisanih vojnih posojil Avsro-Ogrske monarhije. V zadnjem letu vojne, 10.10.1918, je Clotar Bouvier poslal v Gradec vlogo za vpis svoje firme v deželni trgovski register, ki pa je bila vrnjena na Okrožno sodišče v Mariboru s pripisom, naj se Buovierjev advokat odloči, ali želi vpisati firmo v mariborski register. Clotar je svojo firmo prenesel v Radkersburg in aprila 1919 zaprosil, da se firma s sedežem v Radkersburgu vpiše v mariborski register. Nova jugoslovanska sodna oblast je izdajala vsa potrebna dokazila v tej zadevi, ko je za Clotarja ml. in njegovega strica Bertholda urejala vpis v register, v nemškem jeziku in postavljala firmo v Gornjo Radgono in ne v Radkersburg. Vpisana je bila 08.05.1919 z lastnikom Clotarjem Bouvirjem st..

Že mesec pozneje, 06.06.1919, pa se je vpisala prokura Bertholdu in Clotarju ml. Bouvier. Sprememba lastništva se je vpisala 18.05.1922, ko sta se kot lastnika vpisala Clotar Bouvier ml. in Friderik Bouvier, prokura pa na Clotarja Bouvierja st.. Clotar Bouvier st. je umrl 26.09.1930 po dolgi bolezni v Grazu, pokopali pa so ga v Gornji Radgoni. Pogreba, ki ga je vodil gornjeradgonski župnik Gaberc, so se udeležili številni ljudje. O pokojnikovih zaslugah je imel govor nadučitelj Karl Mavrič, kakor tudi župan Radgone Kaufmann.

Clotar ml. je novembra 1930 leta pri Okrožnem sodišču Maribor predlagal spremembo vpisa imena firme - vpiše se sedež v Gornji Radgoni. Ponovna sprememba imena firme se je vpisala 04.01.1940 v "Vinogradniško veleposestvo Clotar Bouvier, vinske kleti, Gornja Radgona" in kot družbenika sta bila navedena Clotar in Katarina Bouvier. Bouvierji so v Gornji Radgoni, v času pred drugo svetovno vojno, imeli več kleti (Kodoličevo do treh četrtin, v Policah, Špitalu, Šprengerjevo, Zorzinijevo, Občinsko klet na Spodnjem Grisu in klet na sedežu firme na Gornjem Grisu).

Z dne 18.10.1947 sta bili iz zadružnega in trgovskega registra izbrisani firmi "Vinogradniško veleposestvo Clotar Bouvier, vinske kleti Gornja Radgona" in "Tvornica sekta Bouvier & drug, izdelovanje in trgovina penečega vina Gornja Radgona" ter nacionalizirani.

Na Zgornjem Grisu danes stoji znana Radgonska klet, kjer pridelujejo znana radgonska vina in penino. Tu si lahko ogledamo šampanjsko klet, klet pod Rimskim kolesom in klet Pod slapom. Uveljavljeno je ime Radgonske penine, posebno mesto ima dišeči traminec in pa seveda splošno znani Janževec.

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Vinarstvo