Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lončarstvo

 

Lončarstvo je najstarejša obrt, o čemer pričajo arheološke najdbe iz prazgodovinske dobe, upodobitve na srednjeveških freskah in tudi arhivsko gradivo z zapisi o lončarjenju. Lončarsko delo je sestavljeno iz treh glavnih opravil: pridobivanja (kopanja) gline in čiščenje, oblikovanje izdelkov na kolovratu ali lončarskem vretenu ("kolesi", "šajbi") in žganje v peči.

 

Med pomembna opravila spadajo tudi priprava loščev ali glazur, sušenje izdelkov pred žganjem in prodaja. Prvotno so glino z rokami in nogami pregnetli ter nato očisti vseh kamnov in primesi, ki bi lahko povzročile pokanje posode v peči pri žganju. Obvezna pripomočka lončarja sta voda in kos usnja, s katerim dviguje posodo iz kepe gline in gladi njeno steno. Ornamenti in drug okras se vrežejo, vtisnejo.

V poletnih in sončnih dneh so jo sušili na prostem, večinoma pa kar v hiši, saj je bilo to sezonsko (zimsko) delo. Sušiti se je morala počasi in dobro, da med žganjem ne bi počila. Lončarske peči v Prekmurju so nekaj posebnega, ker imajo na vrhu 7 - 8 sopihov ali odduškov, skozi katere vleče in odhaja dim. V pečeh nastaja značilna črna lončenina, ki ni posledica glazure temveč kurjenja močno smolnatih polen, ki oddajajo veliko gostega dima. Ker pri žganju zaprejo vse odduške in dim ostane v peči, rečejo, da "prehodi posodo".

Po prvem žganju, ki je trajalo okrog 12 ur, so posodo oblili z glazuro in jo dali drugič žgat (18 ur). Posoda za vsakdanjo rabo, zlasti za pripravo hrane, je bila ponavadi loščena le v notranjosti, druga vrsta posode za posebne in praznične priložnosti pa je bila okrašena in glazirana tudi z zunanje strani. Lončarji SV Slovenije so sloveli po pekačih za gibanice (gibančniki), pekačih za meso in močnate jedi (cimpreti), loncih za kislo mleko (dükli), cedilih za sir, loncih za pranje in kuhanje, velikih vrčih za shranjevanje kisa, posodah za izdelovanje masla (pinje, motijance), vrčih za vodo (pütrah), vrčih za vino (ročke), pekačih za pogače in potice (biderajngle, rebrcah, bidrarcah, plehi), pekačih za potice (mod'l), trinogih kozicah (bograč), solnicah (solenke) in tudi po posebnih vrčih za vino (vrag in čuk), ki imajo na zgornjem delu oblikovano vragovo ali čukovo glavo skozi katero se pije. Vsi lončarji so izdelovali tudi pečnice (kahle, modnce) za peči in peči tudi sami postavljali. Ponekod so kmetje v preteklosti lončevino zamenjevali za hrano (žito, fižol). Na sejme so jo nosili v koših, nekateri pa tovorili na konjskih hrbtih.

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Lončarstvo