Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dan odprtih vrat občinske uprave občine Dobrovnik

 

Občani, ki so spoznali delo lokalne skupnosti, bodo bolj cenili njihovo delo

DobrovnikSOS – Skupnost občin Slovenije, ki se je ustanovila sredi februarja 1992, torej natanko pred 20 leti, je skupaj z občinami članicami počastila ta jubilej z vsesplošno akcijo širom po Sloveniji, z odprtjem občinskih uprav vsem občankam in občanom. V tej zelo domiselni akciji se je, med drugimi (na severovzhodu države : Beltinci, Moravske Toplice, Benedikt...) pridružila tudi občina Dobrovnik.

Prostori občinske uprave in Kulturnega doma Dobrovnik so bili na razpolago na ogled ves popoldan. Udeležba je kljub mrzlemu vremenu bila zadovoljiva, še posebej domiselno in razveseljivo pa je bilo ko so učenci višjih razredov DOŠ Dobrovnik prišli na obisk.

Župan Marjan Kardinar in sodelavci občinske uprave, Zavoda za turizem in Madžarske samoupravne skupnosti so jim predstavili pomen in namen vseh ustanov, zatem so se spoznali z posameznimi delovnimi mesti, katere so zelo dobro in slikovito predstavili vsi zaposleni. Ogledali so si vse občinske prostore, sejno sobo, knjižnico in obnovljeni kulturni dom. Z predstavitvijo so bili vsi zadovoljni. Zanimivo je to, da so vsi obiskovalci imeli čisto drugačno predstavo o delu v občinski upravi, povedali so, da bodo sedaj še bolj cenili delo in trud vseh, ki delajo za skupno dobro Občine Dobrovnik.

SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE

Skupnost občin Slovenije je največje združenje občin v Sloveniji, ustanovljeno z namenom zastopanja občin članic in uveljavljanje njihovih interesov v odnosu do državnih in evropskih institucij. Ustanovljena je bila v Mariboru 14. februarja na Valentinovo pred 20 leti, torej 1992 leta pod imenom Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije. Iniciativnega sestanka se je udeležilo 34 takratnih občin in občinske predstavnice in predstavniki so prihajali iz vseh območij Slovenije, od Murske Sobote do Kopra in Izole, od Tržiča do Krškega, Maribora in Ptuja,… Danes, po dvajsetih letih zastopa skupnost 173 občin članic in preko njih več kot 90% vseh prebivalk in prebivalcev države. Naloge skupnosti kot predstavnice občin so se širile in večale obveznosti občin. Danes je skupnost ključna, ko zagovarja interese in potrebe občin, usklajujejo zakonodajne okvire, kadar ti posegajo v organizacijo in delovanje občin, skrbi za širjenje znanja in vedenja, občinam pomaga iskati odgovore na številna zastavljena vprašanja, obvešča občine članice o vseh zadevah pomembnih za njihovo delovanje, jih mednarodno povezuje in širi njihove dobre prakse in projekte. Preko Skupnosti občin Slovenije so njene občine članice zastopane tudi na mednarodnem nivoju, kot je Odbor regij, Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope, Svet evropskih mest in regij, Evro-mediteransko partnerstvo in Mreža združenj lokalnih oblasti Jugo-Vzhodne Evrope.

Skupnost občin Slovenije je ena izmed redkih nacionalnih institucij, ki nima sedeža v Ljubljani, temveč v Mariboru. Skupnost je organizirana tripartitno, sestavljajo jo sekcije mestnih občin, občin s sedeži upravnih enot in ostalih občin. Vodi jo predsednik, Leo Kremžar, ki prihaja iz sekcije ostalih občin in je župan občine Miklavž na Dravskem polju.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Dan odprtih vrat občinske uprave občine Dobrovnik