Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V osmih letih 370.000 prašičev manj

 

Konzorcij „Ohranimo prašičerejo Slovenije“ skuša ohraniti prašičerejo v Sloveniji

Prašičereja SlaptinciGlede na to, da je stanje v slovenski prašičereji čedalje bolj kritično, je Konzorcij »Ohranimo prašičerejo Slovenije« v Državnem zboru v imenu podpornikov prašičereje v Sloveniji predal peticijo s 7374 podpisi, mag. Dejanu Židanu, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. S peticijo so opozorili na kritično stanje v slovenski prašičereji.

Konzorcij OPS je s peticijo pozval državo k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev prašičereje v Sloveniji. Slednje lahko država zagotovi s subvencijami za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj ter rejskih znanj. Peticija je sicer predana tudi Francu Bogoviču, ministru za kmetijstvo in okolje.

V Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Ta padec kaže na kritičen nepovraten proces, ki postavlja pod vprašaj slovensko samooskrbo s prašiči. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu padla pod 35 % in ta padec se bo v letu 2012 še nadaljeval. Usodni položaj v slovenski prašičereji je posledica negativnih učinkov globalizacije, ki spodbuja obstoj nelojalne konkurence iz članic EU, ki na različne načine, prefinjeno in prikrito podpirajo svoje rejce. To postavlja slovenske prašičerejce v kritičen položaj, kjer morajo tekmovati z velikimi podjetji, ki izkoriščajo ekonomije obsega, odlično infrastrukturo in finančno podporo. Slovenski rejci pa imajo proti njim vedno manjšo pogajalsko moč. Nekonkurenčen položaj slovenskih rejcev kliče po doslednejši harmonizaciji z evropsko zakonodajo, ki je liberalnejša in zato cenejša od slovenske. Brez aktivne vloge države, bomo izgubili pomembno panogo ter 1500 delovnih mest, ki jih zagotavlja. Stopili bomo korak bližje možnosti da tudi na kmetijah obseg reje pade pod kritično mejo. Temu sledi posledično popolna odvisnost od uvoza za Slovenijo, ki prinaša že večkrat izpostavljene nevarnosti.

Na to realno grožnjo sta ob predaji peticije opozorila tudi Bogomira Rotman, rejka iz Lenarta in podpornica Konzorcija OPS, ter Vekoslav Černel iz Slaptincev, predstavnik prašičerejcev v Svetu za živinorejo. V imenu Konzorcija OPS sta odločno podprla potrebo po uvedbi subvencije kot nujne intervencije za ohranitev jedra slovenske prašičereje in zaščite pred nelojalno konkurenco iz tujine. Madžarska za zaščito konkurenčnega položaja svojih rejcev letno nameni 24 milijonov evrov, enakih ukrepov pa se poslužujeta tudi Romunija in Bolgarija. Avstrija to počne tiho s prefinjenimi ukrepi preko tržne agencija AMA. V taki situaciji mora podobno ravnati tudi Slovenija, saj se prašičerejci ne morejo sami upirati ekonomski moči sosednjih držav.

Konzorcij OPS povezuje slovenske rejce prašičev, ki želijo opozoriti na kritičen položaj slovenske prašičereje. Pri temu jih podpirajo: Rejska organizacija za prašičerejo pri KGZ Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, GIZ Prašičereja Slovenije, GIZ Meso, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna enota KGZ Kočevje, Skupina Panvita ter Farme Ihan. Vsi so prepričani, da dejavnost, ki pomeni vir surovine za večino tradicionalnih slovenskih izdelkov, že vrsto let zamira in se kljub dobrim tehničnim rezultatom bori za preživetje. Neenakopraven položaj v Evropski uniji tej panogi napoveduje najbolj črn scenarij: popolno ukinitev samooskrbe s prašiči, popolno odvisnost od uvoza, posledično pa slabšo oskrbo in rast cen svinjskega mesa in mesnih izdelkov, ki ne bodo več tisto, kar so bili. In, če še obstaja občutek za sočloveka, ogroženih bo nekaj sto družin, ki svojo socialno varnost povezujejo z rejo prašičev. Ne gre samo za zaposlene v prašičereji, rejce, kooperante, pač pa tudi za prevoznike, mesarje, zaposlene v živilsko predelovalnih podjetjih, in vrsto vzporednih dejavnosti, ki Slovenijo skoraj nevidno oskrbujejo s hrano. Zato slovenski rejci prašičev združeni v konzorciju OPS državo pozivajo k takojšnjemu ukrepanju.

Slovensko prašičerejo lahko pred propadom reši skoraj simbolična vsota denarja, subvencija, ki si jo je za svoje rejce izborila vrsta članic EU, zdaj pa predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki tega nismo deležni. „Zato stojimo pred vprašanjem: ali bo država izravnala nepravične razlike v ekonomskih izhodiščih, ali pa se bo Slovenija v prihodnosti prisiljena oskrbovati s svinjino iz držav, ki so to katastrofo povzročile. Zgodba je enaka nedavni zgodbi s sladkorjem. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Ta panoga v Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Stalež plemenskih svinj, ki edine lahko zagotovijo prihodnost domači prireji, se je v istem obdobju znižal iz nekaj pod 50.000 na dobrih 10.000, vendar še pada. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu zanesljivo padla pod 35 %. Negativni trend se, žal, nadaljuje. Od vseh živinorejskih panog je položaj v prašičereji najbolj kritičen. Težava je tudi v tem, da je upad omenjenih kazalnikov skoraj nepovraten proces, ki bo imel trajne posledice za prehransko varnost in oskrbo Slovenije s hrano“, so prepričani v konzorciju OPS.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove V osmih letih 370.000 prašičev manj