Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V osmih letih 370.000 prašičev manj

 

Konzorcij „Ohranimo prašičerejo Slovenije“ skuša ohraniti prašičerejo v Sloveniji

Prašičereja SlaptinciGlede na to, da je stanje v slovenski prašičereji čedalje bolj kritično, je Konzorcij »Ohranimo prašičerejo Slovenije« v Državnem zboru v imenu podpornikov prašičereje v Sloveniji predal peticijo s 7374 podpisi, mag. Dejanu Židanu, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. S peticijo so opozorili na kritično stanje v slovenski prašičereji.

Konzorcij OPS je s peticijo pozval državo k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev prašičereje v Sloveniji. Slednje lahko država zagotovi s subvencijami za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj ter rejskih znanj. Peticija je sicer predana tudi Francu Bogoviču, ministru za kmetijstvo in okolje.

V Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Ta padec kaže na kritičen nepovraten proces, ki postavlja pod vprašaj slovensko samooskrbo s prašiči. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu padla pod 35 % in ta padec se bo v letu 2012 še nadaljeval. Usodni položaj v slovenski prašičereji je posledica negativnih učinkov globalizacije, ki spodbuja obstoj nelojalne konkurence iz članic EU, ki na različne načine, prefinjeno in prikrito podpirajo svoje rejce. To postavlja slovenske prašičerejce v kritičen položaj, kjer morajo tekmovati z velikimi podjetji, ki izkoriščajo ekonomije obsega, odlično infrastrukturo in finančno podporo. Slovenski rejci pa imajo proti njim vedno manjšo pogajalsko moč. Nekonkurenčen položaj slovenskih rejcev kliče po doslednejši harmonizaciji z evropsko zakonodajo, ki je liberalnejša in zato cenejša od slovenske. Brez aktivne vloge države, bomo izgubili pomembno panogo ter 1500 delovnih mest, ki jih zagotavlja. Stopili bomo korak bližje možnosti da tudi na kmetijah obseg reje pade pod kritično mejo. Temu sledi posledično popolna odvisnost od uvoza za Slovenijo, ki prinaša že večkrat izpostavljene nevarnosti.

Na to realno grožnjo sta ob predaji peticije opozorila tudi Bogomira Rotman, rejka iz Lenarta in podpornica Konzorcija OPS, ter Vekoslav Černel iz Slaptincev, predstavnik prašičerejcev v Svetu za živinorejo. V imenu Konzorcija OPS sta odločno podprla potrebo po uvedbi subvencije kot nujne intervencije za ohranitev jedra slovenske prašičereje in zaščite pred nelojalno konkurenco iz tujine. Madžarska za zaščito konkurenčnega položaja svojih rejcev letno nameni 24 milijonov evrov, enakih ukrepov pa se poslužujeta tudi Romunija in Bolgarija. Avstrija to počne tiho s prefinjenimi ukrepi preko tržne agencija AMA. V taki situaciji mora podobno ravnati tudi Slovenija, saj se prašičerejci ne morejo sami upirati ekonomski moči sosednjih držav.

Konzorcij OPS povezuje slovenske rejce prašičev, ki želijo opozoriti na kritičen položaj slovenske prašičereje. Pri temu jih podpirajo: Rejska organizacija za prašičerejo pri KGZ Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, GIZ Prašičereja Slovenije, GIZ Meso, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna enota KGZ Kočevje, Skupina Panvita ter Farme Ihan. Vsi so prepričani, da dejavnost, ki pomeni vir surovine za večino tradicionalnih slovenskih izdelkov, že vrsto let zamira in se kljub dobrim tehničnim rezultatom bori za preživetje. Neenakopraven položaj v Evropski uniji tej panogi napoveduje najbolj črn scenarij: popolno ukinitev samooskrbe s prašiči, popolno odvisnost od uvoza, posledično pa slabšo oskrbo in rast cen svinjskega mesa in mesnih izdelkov, ki ne bodo več tisto, kar so bili. In, če še obstaja občutek za sočloveka, ogroženih bo nekaj sto družin, ki svojo socialno varnost povezujejo z rejo prašičev. Ne gre samo za zaposlene v prašičereji, rejce, kooperante, pač pa tudi za prevoznike, mesarje, zaposlene v živilsko predelovalnih podjetjih, in vrsto vzporednih dejavnosti, ki Slovenijo skoraj nevidno oskrbujejo s hrano. Zato slovenski rejci prašičev združeni v konzorciju OPS državo pozivajo k takojšnjemu ukrepanju.

Slovensko prašičerejo lahko pred propadom reši skoraj simbolična vsota denarja, subvencija, ki si jo je za svoje rejce izborila vrsta članic EU, zdaj pa predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki tega nismo deležni. „Zato stojimo pred vprašanjem: ali bo država izravnala nepravične razlike v ekonomskih izhodiščih, ali pa se bo Slovenija v prihodnosti prisiljena oskrbovati s svinjino iz držav, ki so to katastrofo povzročile. Zgodba je enaka nedavni zgodbi s sladkorjem. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Ta panoga v Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Stalež plemenskih svinj, ki edine lahko zagotovijo prihodnost domači prireji, se je v istem obdobju znižal iz nekaj pod 50.000 na dobrih 10.000, vendar še pada. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu zanesljivo padla pod 35 %. Negativni trend se, žal, nadaljuje. Od vseh živinorejskih panog je položaj v prašičereji najbolj kritičen. Težava je tudi v tem, da je upad omenjenih kazalnikov skoraj nepovraten proces, ki bo imel trajne posledice za prehransko varnost in oskrbo Slovenije s hrano“, so prepričani v konzorciju OPS.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove V osmih letih 370.000 prašičev manj