Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V osmih letih 370.000 prašičev manj

 

Konzorcij „Ohranimo prašičerejo Slovenije“ skuša ohraniti prašičerejo v Sloveniji

Prašičereja SlaptinciGlede na to, da je stanje v slovenski prašičereji čedalje bolj kritično, je Konzorcij »Ohranimo prašičerejo Slovenije« v Državnem zboru v imenu podpornikov prašičereje v Sloveniji predal peticijo s 7374 podpisi, mag. Dejanu Židanu, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. S peticijo so opozorili na kritično stanje v slovenski prašičereji.

Konzorcij OPS je s peticijo pozval državo k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev prašičereje v Sloveniji. Slednje lahko država zagotovi s subvencijami za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj ter rejskih znanj. Peticija je sicer predana tudi Francu Bogoviču, ministru za kmetijstvo in okolje.

V Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Ta padec kaže na kritičen nepovraten proces, ki postavlja pod vprašaj slovensko samooskrbo s prašiči. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu padla pod 35 % in ta padec se bo v letu 2012 še nadaljeval. Usodni položaj v slovenski prašičereji je posledica negativnih učinkov globalizacije, ki spodbuja obstoj nelojalne konkurence iz članic EU, ki na različne načine, prefinjeno in prikrito podpirajo svoje rejce. To postavlja slovenske prašičerejce v kritičen položaj, kjer morajo tekmovati z velikimi podjetji, ki izkoriščajo ekonomije obsega, odlično infrastrukturo in finančno podporo. Slovenski rejci pa imajo proti njim vedno manjšo pogajalsko moč. Nekonkurenčen položaj slovenskih rejcev kliče po doslednejši harmonizaciji z evropsko zakonodajo, ki je liberalnejša in zato cenejša od slovenske. Brez aktivne vloge države, bomo izgubili pomembno panogo ter 1500 delovnih mest, ki jih zagotavlja. Stopili bomo korak bližje možnosti da tudi na kmetijah obseg reje pade pod kritično mejo. Temu sledi posledično popolna odvisnost od uvoza za Slovenijo, ki prinaša že večkrat izpostavljene nevarnosti.

Na to realno grožnjo sta ob predaji peticije opozorila tudi Bogomira Rotman, rejka iz Lenarta in podpornica Konzorcija OPS, ter Vekoslav Černel iz Slaptincev, predstavnik prašičerejcev v Svetu za živinorejo. V imenu Konzorcija OPS sta odločno podprla potrebo po uvedbi subvencije kot nujne intervencije za ohranitev jedra slovenske prašičereje in zaščite pred nelojalno konkurenco iz tujine. Madžarska za zaščito konkurenčnega položaja svojih rejcev letno nameni 24 milijonov evrov, enakih ukrepov pa se poslužujeta tudi Romunija in Bolgarija. Avstrija to počne tiho s prefinjenimi ukrepi preko tržne agencija AMA. V taki situaciji mora podobno ravnati tudi Slovenija, saj se prašičerejci ne morejo sami upirati ekonomski moči sosednjih držav.

Konzorcij OPS povezuje slovenske rejce prašičev, ki želijo opozoriti na kritičen položaj slovenske prašičereje. Pri temu jih podpirajo: Rejska organizacija za prašičerejo pri KGZ Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, GIZ Prašičereja Slovenije, GIZ Meso, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna enota KGZ Kočevje, Skupina Panvita ter Farme Ihan. Vsi so prepričani, da dejavnost, ki pomeni vir surovine za večino tradicionalnih slovenskih izdelkov, že vrsto let zamira in se kljub dobrim tehničnim rezultatom bori za preživetje. Neenakopraven položaj v Evropski uniji tej panogi napoveduje najbolj črn scenarij: popolno ukinitev samooskrbe s prašiči, popolno odvisnost od uvoza, posledično pa slabšo oskrbo in rast cen svinjskega mesa in mesnih izdelkov, ki ne bodo več tisto, kar so bili. In, če še obstaja občutek za sočloveka, ogroženih bo nekaj sto družin, ki svojo socialno varnost povezujejo z rejo prašičev. Ne gre samo za zaposlene v prašičereji, rejce, kooperante, pač pa tudi za prevoznike, mesarje, zaposlene v živilsko predelovalnih podjetjih, in vrsto vzporednih dejavnosti, ki Slovenijo skoraj nevidno oskrbujejo s hrano. Zato slovenski rejci prašičev združeni v konzorciju OPS državo pozivajo k takojšnjemu ukrepanju.

Slovensko prašičerejo lahko pred propadom reši skoraj simbolična vsota denarja, subvencija, ki si jo je za svoje rejce izborila vrsta članic EU, zdaj pa predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki tega nismo deležni. „Zato stojimo pred vprašanjem: ali bo država izravnala nepravične razlike v ekonomskih izhodiščih, ali pa se bo Slovenija v prihodnosti prisiljena oskrbovati s svinjino iz držav, ki so to katastrofo povzročile. Zgodba je enaka nedavni zgodbi s sladkorjem. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Ta panoga v Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Stalež plemenskih svinj, ki edine lahko zagotovijo prihodnost domači prireji, se je v istem obdobju znižal iz nekaj pod 50.000 na dobrih 10.000, vendar še pada. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu zanesljivo padla pod 35 %. Negativni trend se, žal, nadaljuje. Od vseh živinorejskih panog je položaj v prašičereji najbolj kritičen. Težava je tudi v tem, da je upad omenjenih kazalnikov skoraj nepovraten proces, ki bo imel trajne posledice za prehransko varnost in oskrbo Slovenije s hrano“, so prepričani v konzorciju OPS.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove V osmih letih 370.000 prašičev manj