Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V osmih letih 370.000 prašičev manj

 

Konzorcij „Ohranimo prašičerejo Slovenije“ skuša ohraniti prašičerejo v Sloveniji

Prašičereja SlaptinciGlede na to, da je stanje v slovenski prašičereji čedalje bolj kritično, je Konzorcij »Ohranimo prašičerejo Slovenije« v Državnem zboru v imenu podpornikov prašičereje v Sloveniji predal peticijo s 7374 podpisi, mag. Dejanu Židanu, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. S peticijo so opozorili na kritično stanje v slovenski prašičereji.

Konzorcij OPS je s peticijo pozval državo k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev prašičereje v Sloveniji. Slednje lahko država zagotovi s subvencijami za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj ter rejskih znanj. Peticija je sicer predana tudi Francu Bogoviču, ministru za kmetijstvo in okolje.

V Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Ta padec kaže na kritičen nepovraten proces, ki postavlja pod vprašaj slovensko samooskrbo s prašiči. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu padla pod 35 % in ta padec se bo v letu 2012 še nadaljeval. Usodni položaj v slovenski prašičereji je posledica negativnih učinkov globalizacije, ki spodbuja obstoj nelojalne konkurence iz članic EU, ki na različne načine, prefinjeno in prikrito podpirajo svoje rejce. To postavlja slovenske prašičerejce v kritičen položaj, kjer morajo tekmovati z velikimi podjetji, ki izkoriščajo ekonomije obsega, odlično infrastrukturo in finančno podporo. Slovenski rejci pa imajo proti njim vedno manjšo pogajalsko moč. Nekonkurenčen položaj slovenskih rejcev kliče po doslednejši harmonizaciji z evropsko zakonodajo, ki je liberalnejša in zato cenejša od slovenske. Brez aktivne vloge države, bomo izgubili pomembno panogo ter 1500 delovnih mest, ki jih zagotavlja. Stopili bomo korak bližje možnosti da tudi na kmetijah obseg reje pade pod kritično mejo. Temu sledi posledično popolna odvisnost od uvoza za Slovenijo, ki prinaša že večkrat izpostavljene nevarnosti.

Na to realno grožnjo sta ob predaji peticije opozorila tudi Bogomira Rotman, rejka iz Lenarta in podpornica Konzorcija OPS, ter Vekoslav Černel iz Slaptincev, predstavnik prašičerejcev v Svetu za živinorejo. V imenu Konzorcija OPS sta odločno podprla potrebo po uvedbi subvencije kot nujne intervencije za ohranitev jedra slovenske prašičereje in zaščite pred nelojalno konkurenco iz tujine. Madžarska za zaščito konkurenčnega položaja svojih rejcev letno nameni 24 milijonov evrov, enakih ukrepov pa se poslužujeta tudi Romunija in Bolgarija. Avstrija to počne tiho s prefinjenimi ukrepi preko tržne agencija AMA. V taki situaciji mora podobno ravnati tudi Slovenija, saj se prašičerejci ne morejo sami upirati ekonomski moči sosednjih držav.

Konzorcij OPS povezuje slovenske rejce prašičev, ki želijo opozoriti na kritičen položaj slovenske prašičereje. Pri temu jih podpirajo: Rejska organizacija za prašičerejo pri KGZ Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, GIZ Prašičereja Slovenije, GIZ Meso, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna enota KGZ Kočevje, Skupina Panvita ter Farme Ihan. Vsi so prepričani, da dejavnost, ki pomeni vir surovine za večino tradicionalnih slovenskih izdelkov, že vrsto let zamira in se kljub dobrim tehničnim rezultatom bori za preživetje. Neenakopraven položaj v Evropski uniji tej panogi napoveduje najbolj črn scenarij: popolno ukinitev samooskrbe s prašiči, popolno odvisnost od uvoza, posledično pa slabšo oskrbo in rast cen svinjskega mesa in mesnih izdelkov, ki ne bodo več tisto, kar so bili. In, če še obstaja občutek za sočloveka, ogroženih bo nekaj sto družin, ki svojo socialno varnost povezujejo z rejo prašičev. Ne gre samo za zaposlene v prašičereji, rejce, kooperante, pač pa tudi za prevoznike, mesarje, zaposlene v živilsko predelovalnih podjetjih, in vrsto vzporednih dejavnosti, ki Slovenijo skoraj nevidno oskrbujejo s hrano. Zato slovenski rejci prašičev združeni v konzorciju OPS državo pozivajo k takojšnjemu ukrepanju.

Slovensko prašičerejo lahko pred propadom reši skoraj simbolična vsota denarja, subvencija, ki si jo je za svoje rejce izborila vrsta članic EU, zdaj pa predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki tega nismo deležni. „Zato stojimo pred vprašanjem: ali bo država izravnala nepravične razlike v ekonomskih izhodiščih, ali pa se bo Slovenija v prihodnosti prisiljena oskrbovati s svinjino iz držav, ki so to katastrofo povzročile. Zgodba je enaka nedavni zgodbi s sladkorjem. Od osmih velikih rejcev v Sloveniji, so v letu 2010 ostali le še trije, proces ukinjanja prašičereje pa se nadaljuje. Ta panoga v Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu 10 milijonov izgub letno. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev znižala s 620.000 na 250.000 prašičev. Stalež plemenskih svinj, ki edine lahko zagotovijo prihodnost domači prireji, se je v istem obdobju znižal iz nekaj pod 50.000 na dobrih 10.000, vendar še pada. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu zanesljivo padla pod 35 %. Negativni trend se, žal, nadaljuje. Od vseh živinorejskih panog je položaj v prašičereji najbolj kritičen. Težava je tudi v tem, da je upad omenjenih kazalnikov skoraj nepovraten proces, ki bo imel trajne posledice za prehransko varnost in oskrbo Slovenije s hrano“, so prepričani v konzorciju OPS.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove V osmih letih 370.000 prašičev manj