Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krematorij za živali v Črncih bo!

 

Nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotujejo gradnji prvega krematorija za živali v Sloveniji

KrematorijČrnci – Glede na to, da se vse več lastnikov, predvsem ljubiteljev malih živali odloča, da svoje hišne ljubljenčke upepelijo, za kar obstajajo posebni krematoriji ter sežigalnice, niti ne preseneča, da je ureditev omenjenega krematorija prava tržna niša.

Ob tem, da je zadeva potrebna, ter ne ogroža narave in okolja, ter menda ne povzroča nobenih težav bodisi sosedom ali komurkoli drugemu, in je konec koncev projekt dobro zastavljen, ni presnetljivo, da v Apaški dolini, kjer naj bi nastala takšna sežigalnica, nihče nima pripomb. V primerjavi z nekaterimi območji Slovenije, kjer se posamezniki, civilne iniciative in različne nevladne organizacije, z vsemi štirimi upirajo gradnji daljnovodov, elektrarn na Muri in drugih objektov, v Apaški dolini praktično nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotuje gradnji omenjene sežigalnice.

V Sloveniji namreč takšnega objekta, kljub očitni potrebi še nimamo. Zato so se lastniki živali doslej podajali v sosednje države, predvsem v Avstrijo, kjer upepelijo njihovega ljubljenčka, bodisi psa, mačko ali kakšno drugo žival, kateri se je končalo življenje. Zato si je tovrsten objekt že pred nekaj leti, v občini Apače, tik ob reki Muri, želela podjetnica Tanja Škorjanc, lastnica Večnega zavetišča v občini Ljubljana Polje, ki je pobudo za gradnjo izkazala že v času prejšnjega župana dr. Darka Anželja. Takrat so se menda pojavili dvomi glede morebitnih negativnih posledic v naravi. In Upravna enota Gornja Radgona je dovoljenje zavrnila, ker, kot nam je povedal načelnik Marjan Potisk, ni pristojna za „državne objekte“, kamor sodijo energetski objekti, zato se je podjetnica napotila na ministrstvo. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za energetski objekt ji ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, saj se je pojavil še en dvom, in sicer o tem, ali gre za sežigalnico, krematorij ali energetski objekt. Škorjančeva je na upravno enoto podala pritožbo, vendar je slednjo kmalu zatem umaknila. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je namreč nadaljevala na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Na ministrstvu so pred dobrim mesecem podali odločbo za izdajo gradbenega dovoljenje brez upoštevanja pripomb upravne enote. S tem so se Škorjančevi odprla vrata za pričetek gradnje prvega krematorija oz. sežigalnice za male živali na severovzhodu države. Seveda je na objektu še veliko dela, zlasti so kritične dovozne poti, ki jih bo investitorka gotovo uredila, uporabno dovoljenje pa bo moralo spet izdati ustrezno ministrstvo in ne UE.

Ko gre za Občino Apače so odgovorni prepričani, da negativnih vplivov na okolje ni. Zadevo so namreč obravnavali tudi člani odbora za okolje in prostor v občini Apače. “Po določenih dvomih, ki so se pojavili v začetku glede škodljivih posledic v okolju, smo si delovanje podobnega objekta v sosednji Avstriji ogledali od bližje. Po videnem naj ne bi bilo nekih negativnih vplivov na okolje, tako, da jaz tukaj ne vidim problema. Mi bomo tudi v prihodnje budno spremljali izvedbo in postopke pri gradnji sežigalnice oz. krematorija za male živali. V primeru postopkovnih nepravilnosti bomo uporabili pravna sredstva, ki so nam na voljo, zaenkrat pa se za ta korak nismo odločili in nimamo nič proti gradnji”, nam je pojasnil apaški župan Franc Pižmoht, ki dodaja, da je lastnica zemljišča dobila gradbeno dovoljenje (pod gradbeno dovoljenje so podpisani kar trije zaposleni na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Tanja Šebek Šušteršič, Helena Čebašek in Sandi Rutar kot vodja sektorja za gradbeništvo), s čimer je pot za gradnjo krematorija odprta.

Zanimivo je, da sama ideja o dostojnem pokopu in upepelitvi hišnih ljubljenčkov nikomur ni sporna. Prav gotovo pa se o tem lahko prepričamo že v sosednji Avstriji, kjer je takšen način podjetništva in skrbi za pokop hišnih ljubljenčkov že dolgoletna praksa. Torej ni sporna tudi ponudba lastnika zemljišča Draga Rantaše iz Apač, ki je ponudil prostore v objektu na svojem zemljišču. Gradnja krematorija pa, poleg ministrstva, občine in seveda podjetnice, ni sporno niti domačinom iz Apaške doline. „Boljše je, če se nekaj naredi v teh objektih, saj je vse boljše, kot da objekti propadajo in kazijo okolico. To ni lepa slika za mnoge mimoidoče turiste zlasti iz sosednje Avstrije. Sedaj bo boljše in vsi podpiramo, da se je našel nekdo, ki bo zadevo uredil“, je jasen en prvih sosedov novega krematorija, Robert Klančar, ki je vrsto let tudi sam delal na okoliških kmetijskih površinah. Podobno meni tudi velika ljubiteljica živali in predsednica TD Čemaž Apaške doline, Marija Krstič, ki je desetletja živela in delala v Avstriji in ji zadeva ni nova. „Tudi mi si prizadevamo ohraniti našo naravo lepo in čisto, k čemur lahko prispeva tudi tovrstni krematorij. Ob tem pa se olajša trpljenje pravim ljubiteljem živali, da se morajo posloviti od svojih ljubljenčkov. V tem primeru pa lahko po svoji želji, imajo žaro celo doma“, prav Krstičeva. Prepričljiv je tudi Jože Kovač, ljubitelj živali in upokojeni podjetnik, ki trdi, da vse kar se dogaja koristi. „Če bo nekdo pripeljal svojo pokojno žival na sežig, bo nekje tukaj popil kavo ali kaj pojedel. Morebiti bo kaj kupil v bližnji trgovini..., torej vsakdo bo imel nekakšno korist. Slabih strani pa tukaj sploh ne vidim“, pravi Kovač.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Krematorij za živali v Črncih bo!