V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krematorij za živali v Črncih bo!

 

Nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotujejo gradnji prvega krematorija za živali v Sloveniji

KrematorijČrnci – Glede na to, da se vse več lastnikov, predvsem ljubiteljev malih živali odloča, da svoje hišne ljubljenčke upepelijo, za kar obstajajo posebni krematoriji ter sežigalnice, niti ne preseneča, da je ureditev omenjenega krematorija prava tržna niša.

Ob tem, da je zadeva potrebna, ter ne ogroža narave in okolja, ter menda ne povzroča nobenih težav bodisi sosedom ali komurkoli drugemu, in je konec koncev projekt dobro zastavljen, ni presnetljivo, da v Apaški dolini, kjer naj bi nastala takšna sežigalnica, nihče nima pripomb. V primerjavi z nekaterimi območji Slovenije, kjer se posamezniki, civilne iniciative in različne nevladne organizacije, z vsemi štirimi upirajo gradnji daljnovodov, elektrarn na Muri in drugih objektov, v Apaški dolini praktično nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotuje gradnji omenjene sežigalnice.

V Sloveniji namreč takšnega objekta, kljub očitni potrebi še nimamo. Zato so se lastniki živali doslej podajali v sosednje države, predvsem v Avstrijo, kjer upepelijo njihovega ljubljenčka, bodisi psa, mačko ali kakšno drugo žival, kateri se je končalo življenje. Zato si je tovrsten objekt že pred nekaj leti, v občini Apače, tik ob reki Muri, želela podjetnica Tanja Škorjanc, lastnica Večnega zavetišča v občini Ljubljana Polje, ki je pobudo za gradnjo izkazala že v času prejšnjega župana dr. Darka Anželja. Takrat so se menda pojavili dvomi glede morebitnih negativnih posledic v naravi. In Upravna enota Gornja Radgona je dovoljenje zavrnila, ker, kot nam je povedal načelnik Marjan Potisk, ni pristojna za „državne objekte“, kamor sodijo energetski objekti, zato se je podjetnica napotila na ministrstvo. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za energetski objekt ji ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, saj se je pojavil še en dvom, in sicer o tem, ali gre za sežigalnico, krematorij ali energetski objekt. Škorjančeva je na upravno enoto podala pritožbo, vendar je slednjo kmalu zatem umaknila. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je namreč nadaljevala na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Na ministrstvu so pred dobrim mesecem podali odločbo za izdajo gradbenega dovoljenje brez upoštevanja pripomb upravne enote. S tem so se Škorjančevi odprla vrata za pričetek gradnje prvega krematorija oz. sežigalnice za male živali na severovzhodu države. Seveda je na objektu še veliko dela, zlasti so kritične dovozne poti, ki jih bo investitorka gotovo uredila, uporabno dovoljenje pa bo moralo spet izdati ustrezno ministrstvo in ne UE.

Ko gre za Občino Apače so odgovorni prepričani, da negativnih vplivov na okolje ni. Zadevo so namreč obravnavali tudi člani odbora za okolje in prostor v občini Apače. “Po določenih dvomih, ki so se pojavili v začetku glede škodljivih posledic v okolju, smo si delovanje podobnega objekta v sosednji Avstriji ogledali od bližje. Po videnem naj ne bi bilo nekih negativnih vplivov na okolje, tako, da jaz tukaj ne vidim problema. Mi bomo tudi v prihodnje budno spremljali izvedbo in postopke pri gradnji sežigalnice oz. krematorija za male živali. V primeru postopkovnih nepravilnosti bomo uporabili pravna sredstva, ki so nam na voljo, zaenkrat pa se za ta korak nismo odločili in nimamo nič proti gradnji”, nam je pojasnil apaški župan Franc Pižmoht, ki dodaja, da je lastnica zemljišča dobila gradbeno dovoljenje (pod gradbeno dovoljenje so podpisani kar trije zaposleni na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Tanja Šebek Šušteršič, Helena Čebašek in Sandi Rutar kot vodja sektorja za gradbeništvo), s čimer je pot za gradnjo krematorija odprta.

Zanimivo je, da sama ideja o dostojnem pokopu in upepelitvi hišnih ljubljenčkov nikomur ni sporna. Prav gotovo pa se o tem lahko prepričamo že v sosednji Avstriji, kjer je takšen način podjetništva in skrbi za pokop hišnih ljubljenčkov že dolgoletna praksa. Torej ni sporna tudi ponudba lastnika zemljišča Draga Rantaše iz Apač, ki je ponudil prostore v objektu na svojem zemljišču. Gradnja krematorija pa, poleg ministrstva, občine in seveda podjetnice, ni sporno niti domačinom iz Apaške doline. „Boljše je, če se nekaj naredi v teh objektih, saj je vse boljše, kot da objekti propadajo in kazijo okolico. To ni lepa slika za mnoge mimoidoče turiste zlasti iz sosednje Avstrije. Sedaj bo boljše in vsi podpiramo, da se je našel nekdo, ki bo zadevo uredil“, je jasen en prvih sosedov novega krematorija, Robert Klančar, ki je vrsto let tudi sam delal na okoliških kmetijskih površinah. Podobno meni tudi velika ljubiteljica živali in predsednica TD Čemaž Apaške doline, Marija Krstič, ki je desetletja živela in delala v Avstriji in ji zadeva ni nova. „Tudi mi si prizadevamo ohraniti našo naravo lepo in čisto, k čemur lahko prispeva tudi tovrstni krematorij. Ob tem pa se olajša trpljenje pravim ljubiteljem živali, da se morajo posloviti od svojih ljubljenčkov. V tem primeru pa lahko po svoji želji, imajo žaro celo doma“, prav Krstičeva. Prepričljiv je tudi Jože Kovač, ljubitelj živali in upokojeni podjetnik, ki trdi, da vse kar se dogaja koristi. „Če bo nekdo pripeljal svojo pokojno žival na sežig, bo nekje tukaj popil kavo ali kaj pojedel. Morebiti bo kaj kupil v bližnji trgovini..., torej vsakdo bo imel nekakšno korist. Slabih strani pa tukaj sploh ne vidim“, pravi Kovač.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Krematorij za živali v Črncih bo!