Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krematorij za živali v Črncih bo!

 

Nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotujejo gradnji prvega krematorija za živali v Sloveniji

KrematorijČrnci – Glede na to, da se vse več lastnikov, predvsem ljubiteljev malih živali odloča, da svoje hišne ljubljenčke upepelijo, za kar obstajajo posebni krematoriji ter sežigalnice, niti ne preseneča, da je ureditev omenjenega krematorija prava tržna niša.

Ob tem, da je zadeva potrebna, ter ne ogroža narave in okolja, ter menda ne povzroča nobenih težav bodisi sosedom ali komurkoli drugemu, in je konec koncev projekt dobro zastavljen, ni presnetljivo, da v Apaški dolini, kjer naj bi nastala takšna sežigalnica, nihče nima pripomb. V primerjavi z nekaterimi območji Slovenije, kjer se posamezniki, civilne iniciative in različne nevladne organizacije, z vsemi štirimi upirajo gradnji daljnovodov, elektrarn na Muri in drugih objektov, v Apaški dolini praktično nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotuje gradnji omenjene sežigalnice.

V Sloveniji namreč takšnega objekta, kljub očitni potrebi še nimamo. Zato so se lastniki živali doslej podajali v sosednje države, predvsem v Avstrijo, kjer upepelijo njihovega ljubljenčka, bodisi psa, mačko ali kakšno drugo žival, kateri se je končalo življenje. Zato si je tovrsten objekt že pred nekaj leti, v občini Apače, tik ob reki Muri, želela podjetnica Tanja Škorjanc, lastnica Večnega zavetišča v občini Ljubljana Polje, ki je pobudo za gradnjo izkazala že v času prejšnjega župana dr. Darka Anželja. Takrat so se menda pojavili dvomi glede morebitnih negativnih posledic v naravi. In Upravna enota Gornja Radgona je dovoljenje zavrnila, ker, kot nam je povedal načelnik Marjan Potisk, ni pristojna za „državne objekte“, kamor sodijo energetski objekti, zato se je podjetnica napotila na ministrstvo. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za energetski objekt ji ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, saj se je pojavil še en dvom, in sicer o tem, ali gre za sežigalnico, krematorij ali energetski objekt. Škorjančeva je na upravno enoto podala pritožbo, vendar je slednjo kmalu zatem umaknila. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je namreč nadaljevala na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Na ministrstvu so pred dobrim mesecem podali odločbo za izdajo gradbenega dovoljenje brez upoštevanja pripomb upravne enote. S tem so se Škorjančevi odprla vrata za pričetek gradnje prvega krematorija oz. sežigalnice za male živali na severovzhodu države. Seveda je na objektu še veliko dela, zlasti so kritične dovozne poti, ki jih bo investitorka gotovo uredila, uporabno dovoljenje pa bo moralo spet izdati ustrezno ministrstvo in ne UE.

Ko gre za Občino Apače so odgovorni prepričani, da negativnih vplivov na okolje ni. Zadevo so namreč obravnavali tudi člani odbora za okolje in prostor v občini Apače. “Po določenih dvomih, ki so se pojavili v začetku glede škodljivih posledic v okolju, smo si delovanje podobnega objekta v sosednji Avstriji ogledali od bližje. Po videnem naj ne bi bilo nekih negativnih vplivov na okolje, tako, da jaz tukaj ne vidim problema. Mi bomo tudi v prihodnje budno spremljali izvedbo in postopke pri gradnji sežigalnice oz. krematorija za male živali. V primeru postopkovnih nepravilnosti bomo uporabili pravna sredstva, ki so nam na voljo, zaenkrat pa se za ta korak nismo odločili in nimamo nič proti gradnji”, nam je pojasnil apaški župan Franc Pižmoht, ki dodaja, da je lastnica zemljišča dobila gradbeno dovoljenje (pod gradbeno dovoljenje so podpisani kar trije zaposleni na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Tanja Šebek Šušteršič, Helena Čebašek in Sandi Rutar kot vodja sektorja za gradbeništvo), s čimer je pot za gradnjo krematorija odprta.

Zanimivo je, da sama ideja o dostojnem pokopu in upepelitvi hišnih ljubljenčkov nikomur ni sporna. Prav gotovo pa se o tem lahko prepričamo že v sosednji Avstriji, kjer je takšen način podjetništva in skrbi za pokop hišnih ljubljenčkov že dolgoletna praksa. Torej ni sporna tudi ponudba lastnika zemljišča Draga Rantaše iz Apač, ki je ponudil prostore v objektu na svojem zemljišču. Gradnja krematorija pa, poleg ministrstva, občine in seveda podjetnice, ni sporno niti domačinom iz Apaške doline. „Boljše je, če se nekaj naredi v teh objektih, saj je vse boljše, kot da objekti propadajo in kazijo okolico. To ni lepa slika za mnoge mimoidoče turiste zlasti iz sosednje Avstrije. Sedaj bo boljše in vsi podpiramo, da se je našel nekdo, ki bo zadevo uredil“, je jasen en prvih sosedov novega krematorija, Robert Klančar, ki je vrsto let tudi sam delal na okoliških kmetijskih površinah. Podobno meni tudi velika ljubiteljica živali in predsednica TD Čemaž Apaške doline, Marija Krstič, ki je desetletja živela in delala v Avstriji in ji zadeva ni nova. „Tudi mi si prizadevamo ohraniti našo naravo lepo in čisto, k čemur lahko prispeva tudi tovrstni krematorij. Ob tem pa se olajša trpljenje pravim ljubiteljem živali, da se morajo posloviti od svojih ljubljenčkov. V tem primeru pa lahko po svoji želji, imajo žaro celo doma“, prav Krstičeva. Prepričljiv je tudi Jože Kovač, ljubitelj živali in upokojeni podjetnik, ki trdi, da vse kar se dogaja koristi. „Če bo nekdo pripeljal svojo pokojno žival na sežig, bo nekje tukaj popil kavo ali kaj pojedel. Morebiti bo kaj kupil v bližnji trgovini..., torej vsakdo bo imel nekakšno korist. Slabih strani pa tukaj sploh ne vidim“, pravi Kovač.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Krematorij za živali v Črncih bo!