Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krematorij za živali v Črncih bo!

 

Nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotujejo gradnji prvega krematorija za živali v Sloveniji

KrematorijČrnci – Glede na to, da se vse več lastnikov, predvsem ljubiteljev malih živali odloča, da svoje hišne ljubljenčke upepelijo, za kar obstajajo posebni krematoriji ter sežigalnice, niti ne preseneča, da je ureditev omenjenega krematorija prava tržna niša.

Ob tem, da je zadeva potrebna, ter ne ogroža narave in okolja, ter menda ne povzroča nobenih težav bodisi sosedom ali komurkoli drugemu, in je konec koncev projekt dobro zastavljen, ni presnetljivo, da v Apaški dolini, kjer naj bi nastala takšna sežigalnica, nihče nima pripomb. V primerjavi z nekaterimi območji Slovenije, kjer se posamezniki, civilne iniciative in različne nevladne organizacije, z vsemi štirimi upirajo gradnji daljnovodov, elektrarn na Muri in drugih objektov, v Apaški dolini praktično nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotuje gradnji omenjene sežigalnice.

V Sloveniji namreč takšnega objekta, kljub očitni potrebi še nimamo. Zato so se lastniki živali doslej podajali v sosednje države, predvsem v Avstrijo, kjer upepelijo njihovega ljubljenčka, bodisi psa, mačko ali kakšno drugo žival, kateri se je končalo življenje. Zato si je tovrsten objekt že pred nekaj leti, v občini Apače, tik ob reki Muri, želela podjetnica Tanja Škorjanc, lastnica Večnega zavetišča v občini Ljubljana Polje, ki je pobudo za gradnjo izkazala že v času prejšnjega župana dr. Darka Anželja. Takrat so se menda pojavili dvomi glede morebitnih negativnih posledic v naravi. In Upravna enota Gornja Radgona je dovoljenje zavrnila, ker, kot nam je povedal načelnik Marjan Potisk, ni pristojna za „državne objekte“, kamor sodijo energetski objekti, zato se je podjetnica napotila na ministrstvo. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za energetski objekt ji ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, saj se je pojavil še en dvom, in sicer o tem, ali gre za sežigalnico, krematorij ali energetski objekt. Škorjančeva je na upravno enoto podala pritožbo, vendar je slednjo kmalu zatem umaknila. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je namreč nadaljevala na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Na ministrstvu so pred dobrim mesecem podali odločbo za izdajo gradbenega dovoljenje brez upoštevanja pripomb upravne enote. S tem so se Škorjančevi odprla vrata za pričetek gradnje prvega krematorija oz. sežigalnice za male živali na severovzhodu države. Seveda je na objektu še veliko dela, zlasti so kritične dovozne poti, ki jih bo investitorka gotovo uredila, uporabno dovoljenje pa bo moralo spet izdati ustrezno ministrstvo in ne UE.

Ko gre za Občino Apače so odgovorni prepričani, da negativnih vplivov na okolje ni. Zadevo so namreč obravnavali tudi člani odbora za okolje in prostor v občini Apače. “Po določenih dvomih, ki so se pojavili v začetku glede škodljivih posledic v okolju, smo si delovanje podobnega objekta v sosednji Avstriji ogledali od bližje. Po videnem naj ne bi bilo nekih negativnih vplivov na okolje, tako, da jaz tukaj ne vidim problema. Mi bomo tudi v prihodnje budno spremljali izvedbo in postopke pri gradnji sežigalnice oz. krematorija za male živali. V primeru postopkovnih nepravilnosti bomo uporabili pravna sredstva, ki so nam na voljo, zaenkrat pa se za ta korak nismo odločili in nimamo nič proti gradnji”, nam je pojasnil apaški župan Franc Pižmoht, ki dodaja, da je lastnica zemljišča dobila gradbeno dovoljenje (pod gradbeno dovoljenje so podpisani kar trije zaposleni na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Tanja Šebek Šušteršič, Helena Čebašek in Sandi Rutar kot vodja sektorja za gradbeništvo), s čimer je pot za gradnjo krematorija odprta.

Zanimivo je, da sama ideja o dostojnem pokopu in upepelitvi hišnih ljubljenčkov nikomur ni sporna. Prav gotovo pa se o tem lahko prepričamo že v sosednji Avstriji, kjer je takšen način podjetništva in skrbi za pokop hišnih ljubljenčkov že dolgoletna praksa. Torej ni sporna tudi ponudba lastnika zemljišča Draga Rantaše iz Apač, ki je ponudil prostore v objektu na svojem zemljišču. Gradnja krematorija pa, poleg ministrstva, občine in seveda podjetnice, ni sporno niti domačinom iz Apaške doline. „Boljše je, če se nekaj naredi v teh objektih, saj je vse boljše, kot da objekti propadajo in kazijo okolico. To ni lepa slika za mnoge mimoidoče turiste zlasti iz sosednje Avstrije. Sedaj bo boljše in vsi podpiramo, da se je našel nekdo, ki bo zadevo uredil“, je jasen en prvih sosedov novega krematorija, Robert Klančar, ki je vrsto let tudi sam delal na okoliških kmetijskih površinah. Podobno meni tudi velika ljubiteljica živali in predsednica TD Čemaž Apaške doline, Marija Krstič, ki je desetletja živela in delala v Avstriji in ji zadeva ni nova. „Tudi mi si prizadevamo ohraniti našo naravo lepo in čisto, k čemur lahko prispeva tudi tovrstni krematorij. Ob tem pa se olajša trpljenje pravim ljubiteljem živali, da se morajo posloviti od svojih ljubljenčkov. V tem primeru pa lahko po svoji želji, imajo žaro celo doma“, prav Krstičeva. Prepričljiv je tudi Jože Kovač, ljubitelj živali in upokojeni podjetnik, ki trdi, da vse kar se dogaja koristi. „Če bo nekdo pripeljal svojo pokojno žival na sežig, bo nekje tukaj popil kavo ali kaj pojedel. Morebiti bo kaj kupil v bližnji trgovini..., torej vsakdo bo imel nekakšno korist. Slabih strani pa tukaj sploh ne vidim“, pravi Kovač.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Krematorij za živali v Črncih bo!