Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Podgrajčani si ne želijo sosedov prašičev in smradu!

 

Na pogorišču nekdanje farme prašičev so pričakovali nekatere druge dejavnosti namenjene turizmu, a kot kaže jim bo novi lastnik znova pripeljal prašiče – in kot sami pravijo – smrad

PrašičerejaLe streljaj iz Gornje Radgone, v smeri proti Mariboru, v lepi vasici Podgrad, kjer je vedno več prebivalcev otrok, je še konec leta 2009 domovala druga največja prašičja farma v Pomurju. In ker je takratna lastnica – Mesna industrija Pomurka, oz. primorski MIP, zabredla v težave in nato v stečaj, je enaka usoda doletela tudi farmo v Podgradu.

Čeprav je to močno razžalostilo nekaj deset zaposlenih, ki so končali na cesti, je propad farme razveselil praktično vse prebivalce Podgrada in tudi sosednjih krajev, celo na drugi strani reke Mure, v Avstriji, saj so se s tem, če ne drugega, rešili vsaj smradu, ki je prihajal iz hlevov v okviru farme ter tudi iz tako imenovanih lagun, kamor so odvažali odpadne snovi. Tudi vodstvo občine Gornja Radgona si je oddahnilo, saj se jim je ponudila „naravna“ rešitev t.i. ekološke bombe. Zato so, takrat tako občina Gornja Radgona, kot tudi sosedje z druge strani reke Mure, iz avstrijskega Bad Radkersburga, začeli aktivnosti po kateri naj bi zadnji prašič farmo v Podgradu zapustil decembra 2009. Večina odgovornih si je bila enotna, da bo najboljša sprememba namembnosti, ter s tem tudi dejavnosti. Govorilo se je o razvoju turizma, športno-rekreacijskih terenih, stanovanjski gradnji ipd., a je ostalo predvsem pri besedah, saj ni bilo resnega investitorja, ki bi propadle objekte farme in tamkajšnje zemljišče odkupil od stečajnega upravitelja.

Tega ne bodo dovolili pod nobenim pogojem, tudi če jim plačajo

In ko je natanko dve leti pozneje, decembra 2011, na dražbi, za borih 500.000 evrov, vse skupaj kupila družba Kmetijstvo Črnci, je bilo jasno, da Podgrajčane ponovno čakajo prašiči in z njimi domnevno tudi smrad. Toda prebivalci Podgrada, ki so sedaj končno pošteno zadihali, popravila pa se je tudi kakovost pitne vode za tri občine, pod nobenim pogojem ne želijo, da bi v njihovem kraju spet redili zrezke in pečenke. Peticijo proti temu je podpisalo vseh 118 polnoletnih prebivalcev Podgrada, ob tem pa so že zbrali več tisoč podpisov v sosednjih krajih in mestih ter celo v sosednji Avstriji. Vsi skupaj so odločni, da se bodo z vsemi sredstvi borili za tisto, kar si želijo, in kar jim pripada – torej vsaj človeka dostojen zrak. Krajane podpira tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki se sicer zaveda potrebe po razvoju, toda na prvem mestu so le ljudje. Ob tem Kampuš trdi, da je „Občinski svet sprejel razvojni program za območje razseljene farme, kjer so v ospredju druge dejavnosti, kot so: šport, turizem, stanovanja. Tam je prašičereja ugasnila po naravni poti in nesmiselno bi jo bilo ponovno oživljati in s tem ponovno slabšati kakovost življenja tamkajšnjih ljudi. Krajani so proti in jaz jih moram podpirati. Torej smo odločno proti in ne vidim nobenih možnosti, da bi investitor dobil ustrezno dovoljenje za prašičerejo. Če pa prepričajo krajane, potem se lahko pogajamo, saj ne smemo prezreti, da so v Podgradu vodna črpališča iz katerih se z vodo oskrbuje na tisoče ljudi. Zato so v vsakem primeru potrebne sanacije objektov, lagune, celotnega kanalizacijskega sistema ipd.“. Ob tem Kampuš posebej poudarja: „Vse je odvisno od krajanov Podgrada“

Podpise zbirajo tudi sosedje Avstrijci...

Slednji pa so tako posamično, kot na zborih krajanov, sedaj pa še v Civilni iniciativi (CI) enotni: „Nikoli več ne želimo živeti v smradu. Podgrajčani si več ne želimo živeti s farmo in ob farmi. Naj se nikoli več ne ponovi farma v Podgradu. Preveč smo trpeli smrad in onesnaženje, in tukaj se resnično več ne sme zgoditi farma. Tako smo sprejeli sklep: Krajani Podgrada s podpisi zahtevamo, da se na prostoru farme Podgrad opusti program prašičereje in tudi lagune. Ta prostor naj služi v turistične namene, športne dejavnosti ali individualne gradnje. Živimo ob meji s sosednjo Avstrijo in ni primerno, da bi imeli tik ob meji prašičjo farmo. Čeprav smo imeli Podgrajčani pomisleke, nam je tudi župan Anton Kampuš zagotovil, da nam bo stal ob strani. Kljub temu se bojimo, da se najde nekdo, ki bi začel polniti farmo kar na črno“, pravijo Podgrajčani, ki investitorju predlagajo, naj se ukvarja s kakšno drugačno dejavnostjo, kot so gojitev gob ali kaj podobnega.

Podgrajčani trdijo, da so bili proti gradnji farme in opozarjali na nevarnosti, ki jih bo farma prinesla, že pred njeno prvo otvoritvijo, leta 1963. „Izkazalo se je, da smo imeli prav, zato ne dovolimo, da nam kdo ponovno laže in ne dovolimo da bi se zgodba ponovila. Na izgradnjo je bila ponosna takratna predsednica občine Radgone Marija Levar, če pa bi farma sedaj začela ponovno delovati, smo mnenja, da župani občin Apače, Radgone, Radencev in Bad Radkersburg ne bi bili ponosni na to. Velikost farme se je stalno povečevala, celo iz 20.000 na 38.000 prašičev, stroka in zdravje krajanov niso mogli ustaviti farme. Lastnikom farme, ki je vedno poslovala z dobičkom, ni bilo mar za krajane, da bi kaj naredili za izboljšanje obremenitve okolja. Čistilne naprave z lagunami niso nikoli delovale, kljub temu pa je farma nemoteno delovala vse do konca, v posmeh pravni državi. Smrad, ki se je širil iz farme in lagun je bil neznosen ne samo za Podgrajčane ampak tudi prebivalce sosednjih vasi pri nas, mesta Radgone in Bad Radkersburg. Alarmi ob najbolj onesnaženi vodi, ki je bila še pred kratkim prepovedana za otroke, nosečnice in jo pije 14.000 občanov v občinah Apače, Radgona in Radenci, in vsled tega vse slabše zdravje krajanov zahteva od nas, da ne stojimo križem rok. Prašičereja je obremenjevala okolje več kot 50 krat z mnogimi parametri. S takim ravnanjem kapitala farmarjev nam je bila kršena ustavna pravica do zdravega okolja. Šele po treh letih ne obratovanja farme se je voda končno začela malo izboljševati, zato zahtevamo, da se takoj sanirajo še vedno polne lagune, katere predstavljajo ekološko grožnjo tukajšnjim prebivalcem, da se naj kanalizacijsko omrežje za distribucijo gnojnice po apaški dolini ali po domače smradovod takoj sanira in odstrani. Zahtevamo odstranitev vseh hlevov, vključno z inštalacijami, izvedeno tako, da bo zemljišče pripravljeno za turistično športne dejavnosti, individualno gradnjo oz. prodajo skratka more biti pripravljeno za namembnost, ki je zahtevala občina v svojem odloku. Ne sme se zgoditi, da bi bil naš kraj ponovno zaradi farme leglo mrčesa, insektov, glodavcev miši in podgan. Zaradi farme smo imeli tudi smrad, umazanijo in polno nevarnih bakterij tako v zraku kot v zemlji“, pravi predsednik CI Podgrad Bogdan Hafner, ki trdi, da novi lastnik farme nima niti ustreznih dovoljenj za njen vnovični zagon, ter maha z odločbo ministrstva za okolje in prostor z dne 28.5.2009, po kateri je bil zahtevek prašičereje Podgrad d.d. v stečaju za nadaljevanje proizvodnje zavrnjen.

„Zaradi farme je naš kraj prejel nespodobna imena in je zamrla novogradnja. Nova hiša se nazadnje zazidala pred 25. leti. Naše premoženje se je razvrednotilo in končno si želimo pridobiti ime, ki si ga naš kraj zasluži. Zakaj novemu lastniku Podgrajčani ne verjamemo nič? Na ogledu farme, ki ga je novi lastnik organiziral za Podgrajčane 15.5.2012 je najprej trdil, da bo imel naseljene štiri hleve nato je že govoril o šestih, pozneje že o sedmih. In tudi sploh nenehno govori eno počne pa drugo. Prav ta dejstva in vse druge ugotovitve ter sprenevedanje novih lastnikov z vsiljevanjem so nas Podgrajčane dvignile na noge, da smo se povezali in izvolili iniciativni odbor in pričeli akcijo z enim samim ciljem: farme v Podgradu več ne dovolimo. V primeru, da ne bomo dobili jasnih zagotovil, da farma ne bo začela delovati ponovno, bomo sprožili sodni spor, ker nam je ogrožena ustavna pravica bivati v zdravem okolju. Prav tako bomo skupaj z Avstrijci sprožili spor na Evropskem sodišču“, dodaja podpredsednica CI Podgrad Ivanka Kovačič.

Povsem drugačnega prepričanja pa je direktor Kmetijstva Črnci Danilo Rihtarič, ki verjame, da se bo s krajani dogovoril in da bodo 1. oktobra letos v podgrajske hleve pripeljali prvih 750 plemenskih svinj. „Na sestanku s krajani nisem ugotovil, da so tako odločno proti. Sam sem jim razložil, da to ne bo več prašičereja kot nekoč, in da ne bodo ogroženi. To je majhno število plemenskih svinj, kot je denimo na kakšni malo večji kmetiji, kakršnih je v okolici veliko in nikogar ne motijo. Slednje bi letno na svet prinesle okrog 15.000 tekačev, ki bi jih po dveh mesecih, ko bodo tehtali okrog 25 kg razselili na kmetije, torej tam ne bo več bekonov. To pa je toliko tekačev kot jih je doslej iz Nemčije in Avstrije za potrebe tukajšnjih kmetov uvažala KZ Radgona. Ne glede na vse si želimo dobrega sodelovanja in korektnih odnosov s krajani, a mi pač moramo delati na razvoju. Vsi hlevi v Podgradu imajo uporabno dovoljenje, do 1. oktobra bomo v celoti sanirali električno napeljavo, in bomo začeli z rejo“, je odločen tudi direktor Rihtarič, ki zagotavlja, da spornih lagun več ne bodo uporabljali, ker da bodo gnojnico zbirali v rezervoarje in jo podobno kot ostale kmetije, jeseni odpeljali na okrog 750 hektarjev njivskih površin, katere obdelujejo v okviru ostalih svojih dejavnosti.

„To bodo minimalne količine gnojnice za takšne površine“, trdi Rihtarič in dodaja: „Če pride kakšen investitor, ki želi kakšno drugo dejavnost, smo pripravljeni vse prodati. Toda naši lastniki se ne bi strinjali s prodajo po ceni za katero smo objekte kupili, temveč bo to ekonomska cena, ki ni nizka saj gre za okrog 9 ha stavbenega zemljišča. Če pa investitorja ne bo, gremo mi svojo pot, saj smo prepričani, da je boljše če so v hlevih prašiči, kot da objekti samevajo in propadajo. V notranjosti objektov je prava katastrofa, dejansko razdejanje... In kakšno bi šele bilo, če bi tako stalo še kakšen mesec ali leto“, se sprašuje Rihtarič, ki si želi, da bi s krajani le dosegel dogovor, ob tem bi podpisali pogodbo, po kateri bi predstavniki kraja lahko nadzirali kaj se dogaja za stenami hlevov...

Zgodovina prašičje farme

Prašičjo farmo so v Podgradu zgradili leta 1963. Sprva je imela zmogljivosti 20.000 prašičev na leto, v začetku osemdesetih let so jo razširili na 38.000. V najboljših časih je bilo na njej zaposlenih 60 ljudi. Farma je bila okoljsko sporna, saj ni nikoli imela učinkovitega sistema čiščenja gnojevke. V začetku 90. let prejšnjega stoletja so jo hoteli razseliti na več manjših farm, toda to ni bilo nikoli končano in vse do stečajnega postopka pred dvema letoma je ostalo na farmi več kot 10.000 živali, ki so onesnaževale Muro in usmrajale zrak, tudi na avstrijski strani...

IMAJO DOVOLJENJA – NIMAJO DOVOLJENJ

Čeprav so krajani in občina odločni, se lahko zgodi, da bodo v Podgradu znova le redili pujse. Strokovnjaki so si namreč enotni, da občina sicer lahko spremeni občinske prostorske načrte in za prihodnje na območju farme in njenih lagun za gnojevko predvideva kakšno drugo dejavnost, a to menda ne more biti zadržek, ker da sprememba namembnosti ne more vplivati na obstoječe objekte, za katere so nekoč že bila izdana vsa ustrezna dovoljenja in soglasja. Sprememba prostorskih načrtov namreč naj ne bi mogla veljati za nazaj. Podobno pravijo na upravni enoti Gornja Radgona, kjer je načelnik Marjan Potisk poudaril, da je bila farma v Podgradu zgrajena legalno in da ima ustrezno dokumentacijo, zato bo v njej mogoče nadaljevati proizvodnjo. Če bi občina vztrajala pri prepovedi te dejavnosti v skladu s spremenjenimi prostorskimi načrti, bi morala lastniku farme izplačati odškodnino.

Radgonski župan Anton Kampuš je kljub temu še vedno prepričan, da se bodo s spremembo prostorskih načrtov med mirovanjem farme v Podgradu za vedno rešili prašičev in smradu, ter da prašičereja ali kakšna podobna dejavnost na tem območju ne bo več mogoča. Župan je prepričan, da bo stečajni upravitelj kupca zavedel, če bo farmo prodal komu, ki bi rad nadaljeval s proizvodnjo. Občina Gornja Radgona turistično dejavnost za Podgrad načrtuje v skladu z idejnimi zasnovami za ureditev območja ob Muri, ki so jih skupaj s sosednjo avstrijsko Radgono oblikovali v okviru evropsko financiranega projekta skupnega razvoja obeh mest. Predvidena je ureditev nabrežij Mure, brvi čez reko in gradnja promenad. Gornja Radgona bi po projektu poskrbela tudi za renaturacijo reke na območju Podgrada. Kjer so zdaj lagune za gnojevko, bi bile sprehajalne in kolesarske poti, zgradili bi kopališča in razgledišča, ponudba bi bila z brvjo povezana s termami na avstrijskem bregu.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Podgrajčani si ne želijo sosedov prašičev in smradu!