V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kriza se čuti predvsem pri investicijah...

 

Kljub globalnim gospodarskim težavam se družba Stavbeno krovstvo in kleparstvo Žibrat, ki zaposluje 10 ljudi prilagaja trgu in potrebam

Krovstvo in kleparstvo ŽibratČeprav Stavbno kleparstvo in krovstvo Anton Žibrat iz Dolnje Bistrice v prekmurski občini Črenšovci sodi med manjša in mlajša družinska podjetja, katerega začetki segajo v leto 1990, so njegove korenine že močno utrjene ne le na skrajnjem severovzhodu države, temveč praktično po vsej Sloveniji. V dobrih dvajsetih letih je iz male delavnice nastalo podjetje srednje velikosti, ki se ukvarja s krovstvom, kleparstvom in ostalimi raznovrstnimi deli, katera se navezujejo na ostrešje stavb. Trenutno razpolagajo s 400 kvadratnih metrov pokritih delovnih površin, ter 500 kvadratnih metrov skladišča in nepokritega dela.

Vedno vlagajo v najsodobnejšo opremo za lažjo proizvodnjo, montažo in za lažje rokovanje z materiali. Ker stojijo za svojimi kakovostnimi storitvami veliko vlagajo tudi v usposobljene delavce in njihovo nadgrajevanje znanja.

„Na osnovi dolgoletnih izkušenj se lahko prilagodimo vsaki posamezni želji naše stranke in čeprav se nahajamo na skrajnjem severovzhodnem delu Slovenije, izvajamo našo dejavnost tudi širše po Sloveniji in tudi izven naših meja. Ponosni smo tudi na opremljenost podjetja, saj med drugimi razpolagamo s: stroji za ukrivljanje pločevine, plazemskim rezalnikom, strojem za izdelovanje žlebov in cevi, škarjami za razrez pločevine, avto dvigalom, ter drugimi stroji in orodji, ki so potrebni za naše izdelke in delo“, pravi Anton Žibrat, ki se je pred začetkom samostojne poti preživljal predvsem s kmetovanjem, kjer pa ni videl neke perspektive. Zato je raje zašel v podjetne vode. Najprej sta v družbi delala samo dva, sedaj pa je zaposlenih že10 ljudi. Žibrat se strinja, da se globalna gospodarska kriza pozna tudi v njegovi branži, saj je vedno manj individualnih gradenj pa tudi sanacij je manj, a se nekako prilagajajo. „Pred kriznim obdobjem smo prekrivali predvsem individualne objekte s kritino Gerard ter tudi nekaterimi dražjimi kritinami, sedaj pa iščemo bolj ekonomsko sprejemljive variante ter materiale in se prilagajamo vsaki stranki posebej. K sreči pa smo posegli tudi v fotovoltaične sisteme, ter podkonstrukcije za te, tako pri nas ni nikoli zmanjkuje dela“, dodaja prekmurski podjetnik, ki dodaja, da je zanj in njegove sodelavce največja nagrada zadovoljstvo strank.

Dejavnosti družbe Stavbno kleparstvo in krovstvo Anton Žibrat so zelo razširjene, predvsem pa so povezane s strehami. Tako krovska in kleparska dela izvajajo na ostrešjih različnih zahtevnosti, kot so pločevinaste kritine, kritine iz naravnih materialov ipd. Tesarska dela opravljajo v sklopu želja in možnosti investitorjev, s Knauf sistemi polepšajo videz vsakega podstrešja oz. mansarde. Veliko pozornost namenjajo izolaciji streh s termotopom, h kateremu so primorani strmeti zaradi nenehnih sprememb v okolju in varčevanje s energijo. Tukaj je tudi impregnacija lesa, da zaščitijo ter podaljšajo življenjsko dobo lesa, ga namakajo v bazen. Seveda ne smemo prezreti niti: strelovodne napeljave, fotovoltaike, ter razna druga dela. „Skratka, nudimo: kleparska, krovska in tesarska dela ter ostala visoko kvalitetna krovsko kleparska dela. Zato smo zanesljiv partner vsakomur, ki dela novo streho ali menjava staro. Pri nas pa veliko pozornost namenjamo tudi svetovanju in ne samo delu. Torej, zagotavljamo celovito rešitev na enem mestu, tako svetovanje, kot izmere, in montaža. Mnogi naši naročniki so se že prepričali, da pri krovsko kleparskih delih za svoj denar dobijo kar največ. In zato nam, predvsem zaradi odličnega razmerja med kvaliteto in ceno, profesionalnega odnosa in hitre izvedbe zaupa vedno več zadovoljnih strank“, pravi direktor družbe Anton Žibrat“, ki je vesel, da bo njegov sin Sandi, 26 – letni absolvent Fakultete za gradbeništvo, najbrž nadaljeval po očetovih stopinjah.

In tako kot očetu Antonu, bodo tudi Sandiju Žibratu ob strani tudi zanesljivi poslovni partnerji, kot so: Bramac, Creaton, Decra, Esal, Fakro, Gerard, Hosekra, Knauf, Melatal IS, Obenauf, Silvaprodukt, Tondach, Velux...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Kriza se čuti predvsem pri investicijah...