Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kriza se čuti predvsem pri investicijah...

 

Kljub globalnim gospodarskim težavam se družba Stavbeno krovstvo in kleparstvo Žibrat, ki zaposluje 10 ljudi prilagaja trgu in potrebam

Krovstvo in kleparstvo ŽibratČeprav Stavbno kleparstvo in krovstvo Anton Žibrat iz Dolnje Bistrice v prekmurski občini Črenšovci sodi med manjša in mlajša družinska podjetja, katerega začetki segajo v leto 1990, so njegove korenine že močno utrjene ne le na skrajnjem severovzhodu države, temveč praktično po vsej Sloveniji. V dobrih dvajsetih letih je iz male delavnice nastalo podjetje srednje velikosti, ki se ukvarja s krovstvom, kleparstvom in ostalimi raznovrstnimi deli, katera se navezujejo na ostrešje stavb. Trenutno razpolagajo s 400 kvadratnih metrov pokritih delovnih površin, ter 500 kvadratnih metrov skladišča in nepokritega dela.

Vedno vlagajo v najsodobnejšo opremo za lažjo proizvodnjo, montažo in za lažje rokovanje z materiali. Ker stojijo za svojimi kakovostnimi storitvami veliko vlagajo tudi v usposobljene delavce in njihovo nadgrajevanje znanja.

„Na osnovi dolgoletnih izkušenj se lahko prilagodimo vsaki posamezni želji naše stranke in čeprav se nahajamo na skrajnjem severovzhodnem delu Slovenije, izvajamo našo dejavnost tudi širše po Sloveniji in tudi izven naših meja. Ponosni smo tudi na opremljenost podjetja, saj med drugimi razpolagamo s: stroji za ukrivljanje pločevine, plazemskim rezalnikom, strojem za izdelovanje žlebov in cevi, škarjami za razrez pločevine, avto dvigalom, ter drugimi stroji in orodji, ki so potrebni za naše izdelke in delo“, pravi Anton Žibrat, ki se je pred začetkom samostojne poti preživljal predvsem s kmetovanjem, kjer pa ni videl neke perspektive. Zato je raje zašel v podjetne vode. Najprej sta v družbi delala samo dva, sedaj pa je zaposlenih že10 ljudi. Žibrat se strinja, da se globalna gospodarska kriza pozna tudi v njegovi branži, saj je vedno manj individualnih gradenj pa tudi sanacij je manj, a se nekako prilagajajo. „Pred kriznim obdobjem smo prekrivali predvsem individualne objekte s kritino Gerard ter tudi nekaterimi dražjimi kritinami, sedaj pa iščemo bolj ekonomsko sprejemljive variante ter materiale in se prilagajamo vsaki stranki posebej. K sreči pa smo posegli tudi v fotovoltaične sisteme, ter podkonstrukcije za te, tako pri nas ni nikoli zmanjkuje dela“, dodaja prekmurski podjetnik, ki dodaja, da je zanj in njegove sodelavce največja nagrada zadovoljstvo strank.

Dejavnosti družbe Stavbno kleparstvo in krovstvo Anton Žibrat so zelo razširjene, predvsem pa so povezane s strehami. Tako krovska in kleparska dela izvajajo na ostrešjih različnih zahtevnosti, kot so pločevinaste kritine, kritine iz naravnih materialov ipd. Tesarska dela opravljajo v sklopu želja in možnosti investitorjev, s Knauf sistemi polepšajo videz vsakega podstrešja oz. mansarde. Veliko pozornost namenjajo izolaciji streh s termotopom, h kateremu so primorani strmeti zaradi nenehnih sprememb v okolju in varčevanje s energijo. Tukaj je tudi impregnacija lesa, da zaščitijo ter podaljšajo življenjsko dobo lesa, ga namakajo v bazen. Seveda ne smemo prezreti niti: strelovodne napeljave, fotovoltaike, ter razna druga dela. „Skratka, nudimo: kleparska, krovska in tesarska dela ter ostala visoko kvalitetna krovsko kleparska dela. Zato smo zanesljiv partner vsakomur, ki dela novo streho ali menjava staro. Pri nas pa veliko pozornost namenjamo tudi svetovanju in ne samo delu. Torej, zagotavljamo celovito rešitev na enem mestu, tako svetovanje, kot izmere, in montaža. Mnogi naši naročniki so se že prepričali, da pri krovsko kleparskih delih za svoj denar dobijo kar največ. In zato nam, predvsem zaradi odličnega razmerja med kvaliteto in ceno, profesionalnega odnosa in hitre izvedbe zaupa vedno več zadovoljnih strank“, pravi direktor družbe Anton Žibrat“, ki je vesel, da bo njegov sin Sandi, 26 – letni absolvent Fakultete za gradbeništvo, najbrž nadaljeval po očetovih stopinjah.

In tako kot očetu Antonu, bodo tudi Sandiju Žibratu ob strani tudi zanesljivi poslovni partnerji, kot so: Bramac, Creaton, Decra, Esal, Fakro, Gerard, Hosekra, Knauf, Melatal IS, Obenauf, Silvaprodukt, Tondach, Velux...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Kriza se čuti predvsem pri investicijah...