Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poslej manj za odvoz odpadkov v radenski občini

 

Saubermacher Slovenija izbran za koncesionarja za zbiranje in odvoz odpadkov

Saubermacher RadenciV prostorih Vinotoča „Vinar – Kupljen“ v Okoslavcih je potekala posebna slovesnost na kateri so predstavniki občine Radenci (župan Janez Rihtarič) in družbe Saubermacher Slovenija (direktorja: Mojca Letnik in Rudolf Horvat) podpisali 15-letno pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe (GJS) zbiranje in prevoz odpadkov na območju radenske občine. Hkrati so novinarjem predstavili izbranega koncesionarja – Saubermacher Slovenija d. o. o., ter postopek zbiranja odpadkov v radenski občini, ki bo poslej nekoliko drugačen.

Tako so: Janez Rihtarič, župan Občine Radenci; Mojca Marovič, direktorica OU Občine Radenci; Davorin Zamuda, koordinator projekta in predstavnik Občine Radenci; Rudolf Horvat, direktor uprave Saubermacher Slovenija d. o. o.; Mojca Letnik, direktorica uprave Saubermacher Slovenija d. o. o., in Franc Knaus, vodja področja GJS pri Saubermacher Slovenija d. o. o., med drugim povedali, da bodo v prihodnje tudi občani Radencev morali v gospodinjstvih ločeno zbirati odpadke.

Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov pa bo, enako kot doslej opravljalo podjetje Saubermacher Slovenija. Vendar nova pogodba prinaša bistveno novost. "Z novo koncesijsko pogodbo bomo uvedli tudi ločeno zbiranje odpadkov od gospodinjstev, kar mnoga gospodinjstva že dalj časa pričakujejo," je opozoril radenski župan Janez Rihtarič. Direktorica Saubermacherja Slovenija Mojca Letnik, ki podjetje vodi skupaj z Rudolfom Horvatom, je ob tem dodala, da so že pred desetletjem, ko so podpisali koncesijsko pogodbo za izvajanje te javne službe v občini Radenci uvedli kar nekaj novosti in sprememb, ki se jih je bilo treba navaditi. Danes so te spremembe, ki so takrat bile novost, povsem običajne. Letnikova je dodala, da se bo tudi na novosti, ki jih prinaša nova koncesijska pogodba, treba privaditi. „Ampak prepričana sem, da bodo novosti znova prinesle veliko dobrega za naše okolje in za občane Radencev“, je še povedala.

Na javni razpis, ki ga je radenska občina objavila februarja letos, sta se prijavili dve podjetji, direktorica radenske občinske uprave Mojca Marovič pa je povedala, da podelitev koncesije izhaja iz želje občanov, da se ukinejo ekološki otoki, ker postajajo vedno pogosteje neurejeno odlagališče odpadkov. Postopek izbire koncesionarja se je zaključil avgusta, po vnaprej pripravljenih kriterijih pa so kot najugodnejšega izbrali podjetje Saubermacher Slovenija iz Murske Sobote. Kot je dejala Marovičeva, bodo postopoma opuščali ekološke otoke, teh imajo zdaj okoli sto. Predvidevajo, da jih bodo ukinili najprej polovico, nato pa glede na potrebe. Do ureditve zbirnega centra v radenski občini bodo na nekaterih mestih dosedanjih ekoloških otokov ostale posode za zbiranje stekla. „Do konca oktobra bo koncesionar ozavestil občane Radencev, kako ravnati in kako ločevati odpadke. S tem namenom bodo gospodinjstva dobila ustrezna navodila in različne posode za smeti. Vsako gospodinjstvo bo imelo posodo za mešane komunalne odpadke, posodo za papir, posodo za biološke odpadke, če se ne odloči, da bo te samo kompostiralo, ter plastične vrečke za mešano embalažo,“ sta razložila Mojca Marovič in Franc Knaus iz Saubermacher Slovenija. Zanimivo je tudi, da Saubermacher ne bo plačeval nobene koncesnine, saj bi slednja bremenila občane, in bi polnila občinski proračun.

Da bi se okolje obvarovalo pred vedno bolj škodljivimi vplivi nastajajočih odpadkov, tudi zaradi posledic intenzivne urbanizacije in industrializacije družbe, je potrebno vzpostaviti učinkovit sistem za celovito reševanje problematike odpadkov, z njihovim organiziranim zbiranjem, obdelavo, predelavo ter končnim odstranjevanjem. Odgovornost za ravnanje z nastalimi odpadki imajo njihovi povzročitelji oz. imetniki, ki so dolžni organizirati njihovo zbiranje, odvoz in oskrbo v skladu s prednostnimi cilji ter usmeritvami strategije ravnanja z odpadki ali pa se vključiti v proces oskrbe, ki ga v javnem interesu izvajajo pooblaščeni izvajalci gospodarske javne službe na področju ravnanja z odpadki. Koncesionar bo za 1700 gospodinjstev v 22 radenskih naseljih na 34 kvadratnih kilometrov površin, priskrbel posode za ločeno zbiranje odpadkov, po besedah podpisnikov koncesijske pogodbe pa se bodo s tem znižali zneski na položnicah, ki jih plačujejo gospodinjstva. „Zneski bodo odvisni od količine odloženih odpadkov. Več jih bomo ločili in jih dali na pravo mesto, nižji bodo končni stroški za uporabnika“, je svetovala direktorica radenske občinske uprave Marovičeva, Rudolf Horvat pa je dodal, da količino odpadkov, ki gredo v končno obdelavo, da se odložijo, želijo zmanjšati na minimum. Ob tem je povedal, da sodobna potrošniška družba zahteva vedno bolj popolno zadovoljevanje potreb, zato se stalno izpopolnjuje proizvajanje dobrin in izvajanje storitev „ki pa žal za sabo puščajo neporabljene in neuporabne snovi - odpadke“.

Kakorkoli že, z ločenim zbiranjem odpadkov se ustvarijo pogoji in možnosti za zmanjševanje količin odpadkov, predvsem zaradi ločenega zajema in obdelave biorazgradljivih odpadkov, papirja, stekla, kovin, lesa, gume, plastike itd. Hkrati se izločujejo nevarne snovi iz celotnega snovnega toka odpadkov; dosežejo se optimalne osnove za ponovno izrabo snovnih in energetskih lastnosti odpadkov, ob minimalnih stroških priprave, čiščenja in zmanjševanja tveganja; doseže se tudi optimalni način končne oskrbe za odpadke, katerih snovnih lastnosti ni mogoče koristno izrabiti. Omogoča se tudi izbira in gradnja lastnega sistema za vsako frakcijo odpadka, spodbuja povzročitelje za dojemanje odpadkov, kot problema vsakega posameznika in spodbuja samoiniciativnost za zmanjševanje količin ter uvajanje urejenega sistema končne in varne oskrbe itd. Po ločenem zbiranju, ki ga bodo izvajali povzročitelji bo sledilo njihovo prevzemanje, ki ga bodo zagotavljali; na prevzemnih mestih pri povzročiteljih (od vrat do vrat), v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnm centru za območje občine Radenci, ter s premično zbiralnico nevarnih frakcij.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Poslej manj za odvoz odpadkov v radenski občini