Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Medicop prejel zlati znak kakovosti

 

Na 18. konferenci Pomurskega društva za kakovost podeljene nagrade Pomurske Gospodarske zbornice za inovativnost

Inovatorji PomurjeV Murski Soboti je potekala 18. redna letna konferenca Pomurskega društva za kakovost, z naslovom Odličnost in razvoj regije. Na njej so že tradicionalno podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja za inovacije, ki jih je enajsto leto zapored izbrala Pomurska Gospodarska zbornica (PGZ), priznanje Pomurskega društva za kakovost - zlati znak za kakovost ter priznanja in nagrade v okviru razpisa Študentsko podjetniškega in inovacijsko raziskovalnega centra ŠPIC. Zlati znak za kakovost je prejela družba Medicop iz Murske Sobote.

PGI je z namenom spodbujanja inovativnosti v regiji objavila že enajsti razpis za podelitev priznanj najboljšim inovacijam. Priznanje za najboljše regijske inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom pomurskih podjetij in njenih inovatorjev in s tem promocijo inovativnosti v Pomurju in širše. Na razpis za leto 2011 je v razpisanem roku prispelo osem vlog, ki jih je komisija v sestavi: dr. Majda Bagar Povše, mag. Daniel Copot in Silvijan Čivre (komisija deluje v sklopu Odbora za razvoj, inovacije in konkurenčnost podjetij) v skladu z veljavnim Pravilnikom o podeljevanju priznanj inovacijam pregledala in ocenila ter podelila tri bronasta, tri srebrna in dve zlati priznanji.

Bronasta priznanja za inovacije so prejeli Franjo Karlovčec in Mateja Rovan iz družbe M-Energetika, Dragutin Jurovič iz Varisa ter Darko Magdič iz Arconta. Srebrna priznanja so prejeli samostojni inovator Marko Borko, Aleš Žekš in Matjaž Pavlinjek iz družbe ROTO Pavlinjek, ter Peter Kelemen iz podjetja RC MASPOS. Zlata priznanja pa so prejeli Simona Mohar iz družbe Galex ter Robert Gönc in Boris Denša iz družbe Varis (Inteligentna gotova kopalnica). Slednja sta tudi prejemnika srebrnega priznanja na nacionalnem nivoju. Ob tem sta Pomurcem pripadli še dve nacionalni diplomi. Zlati znak kakovosti je prejela družba Medicop Iz Murske Sobote, „ki že 30 let uspešno posluje v pomurskem prostoru, s svojimi izdelki pa je prisotna po vsem svetu“. Kot je povedal direktor podjetja Aleksander Podlunšek, „znak kakovosti ni le nek papir, ki ga obesiš na steno, temveč veliko, veliko več“, in med drugim izpostavil skrb za okolje in zaposlene.

Nagrade ŠPIC-a pa so prejeli; za naj risbo na temo »Kakšne bodo zgradbe čez sto let?« štiri in pol leta star Lem Forjanič iz enote vrtca Ringa raja, za naj spis na temo »Podnebje leta 2099« je prejel Rok Benko, učenec devetega razreda osnove šole II v Murski Soboti, za naj poslovni načrt pa so priznanje prejeli dijaki Ekonomske šole iz Murske Sobote, Denis Štotl, Samanta Gomboc in Karmen Lainšček, in sicer za Poslovni načrt podjetja Amorček. Slovensko združenje za kakovost in odličnost je Pomurskemu društvu za kakovost na letošnji jubilejni 20. letni konferenci podelilo Priznanje za dolgoletno uspešno delovanje ter poseben prispevek k razvoju in uresničevanju kakovosti v Pomurju in širše. Po dvanajstih letih se je od predsedovanja društvu poslovila mag. Helena Kosi in funkcijo predala Vesni Laissani.

Sicer pa je na tokratni konferenci v Murski Soboti zbrane nagovorila tudi Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije, ki je med drugim poudarila, da so inovacije odgovor na globalne izzive. V današnjem času pa so „štiri pomembne točke vseh strategij“; podnebne spremembe, snovna in energetska učinkovitost ter staranje prebivalstva. Letošnje pomurske inovacije ustrezajo nekaterim omenjenim zahtevam.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Medicop prejel zlati znak kakovosti