Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poslej novi izvajalci "pomoči družini na domu"

 

Storitev bodo izvajale predvsem organizacije iz domačega okolja

Nataša MeolicPomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko lahko nadomesti institucionalno varstvo, v skladu s standardi in normativi na področju socialnega varstva. Pokazala se je kot pomembna oblika pomoči v bivalnem okolju, ki bistveno prispeva k višji kakovosti življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zlasti starejših in invalidnih oseb. Gre za socialnovarstveno storitev, ki omogoča uporabnikom, da z ustrezno organizirano pomočjo ostanejo doma, v dotedanjem življenjskem okolju.

Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota je v letu 2012 zagotovil storitev pomoči na domu na območju UE Murska Sobota za enajst občin: Mestna občina Murska Sobota (trenutno 25 oskrbovancev), kjer se storitev s 1.1.2013 prenese na Dom starejših Rakičan; Občina Moravske Toplice (19) - prenos na Dom starejših Rakičan; Občina Tišina (14) - prenos na Dom starejših Rakičan; Občina Rogašovci (9) - prenos na Zavod Domania; Občina Kuzma (9) - prenos na Dom starejših Kuzma; Občina Gornji Petrovci (7) - prenos na Dom starejših Rakičan; Občina Grad (7) - prenos na Dom starejših Rakičan; Občina Hodoš (0) - prenos na Posebni socialno varstveni zavod Hrastovec, Enota Hodoš; Občina Šalovci (10) - prenos na Dom starejših Rakičan; Občina Beltinci (11) - še ni informacij o novem izvajalcu; Občina Cankova (2) - še ni informacij o novemu izvajalcu. Skupaj je torej trenutno 113 oskrbovalcev.

V omenjenih občinah je Pomoč na domu izvajalo 13,5 socialnih oskrbovalk. Cena storitve pomoči na domu je za uporabnika za eno uro v MO Murska Sobota 5,80 €, v vseh ostalih občinah pa 7,23 €. Razvoj in organizacija izvajanja pomoči na domu v UE Murska Sobota sega že v leto 1991. Takrat je CSD Murska Sobota začel izvajati javna dela z namenom razreševanja pereče socialne problematike starejših ljudi v samem mestu in tudi v ruralnih področjih. Kot izvajalec pomoči na domu je CSD Murska Sobota pripomogel, k razvoju profesionalizacije pomoči na domu in to storitev v okolju naredil prepoznavno.

„Ves čas smo svoje delo evalvirali z lastnimi raziskavami in se trudili izboljšati kakovost naših storitev, nazadnje v letu 2010 z obsežno raziskavo v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. Evalvacija je pokazala, da so socialne oskrbovalke v okolju zelo dobro sprejete, kar temelji na dobrem sodelovanju z različnimi službami in organizacijami, s katerimi se srečujejo v okviru svojega dela. Naš cilj izvajanja pomoči na domu kot socialne oskrbe so v prvi vrsti kvalitetno opravljene storitve in zadovoljstvo ter zaupanje uporabnikov. V ta namen smo uporabnike tudi pogosto obiskali. Tudi pri nas skoraj ni bilo čakalne vrste, saj smo nove uporabnike vključevali v storitev takoj“, pravi direktorica CSD Murska Sobota, mag. Nataša Meolic, univ. dipl. soc. del.

Izvajanje pomoči na domu otežuje razdrobljen teren. Socialne oskrbovalke porabijo ogromno časa na poti od enega do drugega uporabnika. Z raziskavo so ugotovili, da se pojavljajo potrebe po pomoči na domu tudi v času vikendov, ter v popoldanskem času. Težave so se pojavljale zaradi nihanja števila uporabnikov, bodisi zaradi smrti, odhoda v zdravilišče, novih vlog ipd. Izjemo težko je organizirati delovni proces, saj delavke tudi koristijo letni dopust, so v bolniškem staležu ipd. V sami organizaciji nimajo primernega kadra, ki bi lahko pomagal, pa tudi v primeru manjšega števila uporabnikov nimajo delovnih mest, kamor bi lahko socialne oskrbovalke začasno premestili. Tovrstni premiki so v okviru domov za starejše možni, v CSD pa ne. „Ves čas smo poudarjali pomen izobraževanj, saj se tudi na področju skrbi za starejše pojavljajo nova znanja. Skrbeli smo, da so socialne oskrbovalke pridobivale vsa potrebna strokovna znanja. Vsekakor so socialne oskrbovalke s strani naših strokovnih delavcev v okviru našega CSD-ja, imele strokovno podporo pri vzpostavljanju, razumevanju in reševanju socialnih stisk uporabnikov. S profesionalnim in toplim odnosom smo sledili potrebam in željam starejših. V začetku leta 2012 je Dom starejših Rakičan predlagal prenos storitve pomoči na domu k njim. V skladu s tem predlogom so se pričele aktivnosti, saj je Dom starejših Rakičan bil pripravljen v celoti prevzeti storitev tako vodjo, kot socialne oskrbovalke. Nekatere občine pa so se odločile za druge domove ali koncesionarja.

Ugotavljali smo, da bo dom za starejše kakovostno izvajal storitev pomoč na domu še naprej, nenazadnje tudi z nižjimi materialnimi stroški, morebitno nižjo ceno, kar pa je tudi eden izmed pomembnih dejavnikov pri zadovoljstvu uporabnikov. Na ta način se bo lahko vključilo tudi več uporabnikov, ki pomoč potrebujejo, vsekakor je naš skupni cilj kakovostna starost vseh ljudi na našem področju. Posebej želimo poudariti, da se za uporabnike glede prenosa ne bo nič spremenilo, saj bosta obseg storitve in socialna oskrbovalka v posamezni občini ostala nespremenjena“, dodaja direktorica Nataša Meolic.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Poslej novi izvajalci "pomoči družini na domu"