Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov

 

Krajani Ivanjskega Vrha in Cogetincev le pristali na javni vodovod

Zbor krajanovOčitno je, da se uresničujejo napovedi, kako bo neoporečna pitna voda postala ena najpomembnejših naravnih dobrin, saj je čedalje bolj primanjkuje, in v prihodnosti niso izključene niti vojne za zdravo pitno vodo. K sreči pri nas še vedno imamo veliko kakovostne vode, a če za njo in tudi sploh za naravo, ne bomo skrbeli, bodo tudi nas doletele črne napovedi. Zato je logično, da mnogi izmed nas skušamo zaščititi vse vodne vire, a žal je med nami tudi veliko takšnih, ki se „Vodo naučimo ceniti takrat, ko se vodnjak posuši“. A če je verjeti zboru krajanov, ki je potekal v gasilskem domu v Spodnjih Ivanjcih je dejansko vedno več ljudi, ki jim ni vseeno kakšno vodo imamo in kakšno bomo imeli.

Na zboru, ki se ga je udeležilo okrog 60 krajanov Ivanjskega Vrha in Cogetincev, torej iz občin Cerkvenjak in Gornja Radgona, so predstavniki obeh občin ter Mariborskega vodovoda skušali prisotne prepričati, da se prične postopek prehoda na javni vodovodni sistem. In čeprav je veliko prisotnih skušalo dopovedati, kako je dobra tudi njihova oskrba iz lastnega vodovoda, so argumenti za javni sistem prepričljivejši.

Po približno dveh urah bučne, a kulturne in tolerantne razprave so se udeleženci zbora krajanov v Spodnjih Ivanjcih, ki sta ga sklicala župana Cerkvenjaka (Marjan Žmavc) in Gornje Radgone (Anton Kampuš) vendarle strinjali, da se bodo namesto oskrbe iz lastnega vodovodnega sistema v prihodnjih letih priključili na javni vodovodni sistem. Sedanji sistem oskrbe z vodo ima okoli 85 priključkov, dobra polovica odjemalcev je v občini Cerkvenjak, malo manj kot polovica v občini Gornja Radgona. Predstavniki obeh občin in javnega podjetja Mariborski vodovod (Marjan Žmavc - župan Občine Cerkvenjak; mag. Vito Kraner - direktor OU Občine Cerkvenjak, Valerija Frangež - predstavnica Občine Gornja Radgona ter Darko Mir in Tone Grašič - predstavnika Mariborskega vodovoda d.d.) so krajanom predstavili prednosti, ki bi jih imela oskrba iz javnega sistema, in slabosti obstoječega.

Slednjega so zgradili krajani sami sredi sedemdesetih let minulega stoletja in je dotrajan, na njem pogosto nastajajo poškodbe, analize vode pa so že večkrat pokazale na njeno mikrobiološko oporečnost, zaradi česar so morali uporabniki vodo pred uporabo prekuhavati, je povedal direktor občinske uprave občine Cerkvenjak Vito Kraner. Dotrajani sistem je potreben obnove, vrednost sanacije je ocenjena na okoli 300 tisoč evrov in jo bo moral plačati lastnik sistema. Če krajani predajo sistem občini, potem slednja, ko obnavlja sistem v svoji lasti, občanom nima pravice zaračunati komunalnega prispevka za obnovo sistema. Edini strošek za občane naj bi v tem primeru bila menjava števca. Ta naj bi bil 286 evrov. Zaradi tega stroška in zaradi bojazni, da bo voda iz javnega sistema predraga, je del uporabnikov prehodu na javni sistem v začetku nasprotoval, na koncu sestanka pa so se vendarle dogovorili, da se postopek priprave prehoda na javni sistem in rekonstrukcije sistema začne, in imenovali pet posameznikov iz svojih vrst, ki bodo prisotni pri vseh dogovarjanjih v zvezi s tem.

Kakorkoli že, obe lokalni skupnosti imata sedaj podlago za prevzem, upravljanje in rekonstrukcijo vaškega vodovoda sistema Cogetinci -Ivanjski Vrh. Na samem zboru, ki se ga je udeležil tudi poslanec DZ Franc Breznik, je torej prevladal razum, čeprav so nekateri domačini bili razočarani, in so trdili, da je voda iz njihovega vodovoda boljša kot tista iz javnega sistema. Toda prevladalo je mnenje zdravstvenega inšpektorja ter sploh zakonodaja in pojasnilo prisotnih, predvsem Vita Kranerja, ki je med drugim dejal, da „stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo. Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe...".

Mag. Vito Kraner je tudi pojasnil, da se iz sistema vaškega vodovoda oskrbuje 85 gospodinjstev, od tega 55% gospodinjstev iz občine Cerkvenjak in 45% gospodinjstev iz občine Gornja Radgona. Občina Cerkvenjak sistem upravlja od leta 2000, v tem času je bila določena odgovorna oseba. Pripravila se je vsa zahtevana dokumentacija in vzpostavljen je bil sistem HACCP za nadzor nad kakovostjo vode. Od leta 2007 se je začelo ročno kloriranje, ki ga je izvajal Franc Družovec, od leta 2008 pa se je začelo avtomatsko kloriranje. V tem času je bilo v skladu z zakonodajo opravljenih okrog 50 merltev kvalitete vode, tako mikrobioloških kot kemijskih. Od teh je bilo v tem obdobju okrog 10 negativnih oziroma je bila voda mikrobiološko oporečna, najmanj z bakterijami E-coli in drugimi bakterijami. Vsi ti rezultati so privedli do tega, da je Zdravstveni inspektorat v zadnjih osmih letih izrekel številne odločbe o odpravi pomanjkljivostl oz. pogojeval priključitev vaškega sistema na javnega. Obe občini sta za zagotavljanje obvezne javne siužbe vodooskrbe v letu 2004 in v 2008 zgradiie ustrezen cevovod v skupni dolžini okrog 3 km (v letu 2004 je Občina Gornja Radgona izgradila cevovod do naselja Kunova, ki je v letu 2008 bil povezan z vodohranom v Ivanjskem Vrhu). Poleti lani se je investicija že izkazala za koristno, saj je bila omogočena dobava vode iz Mariborskega vodovoda, ko je prišlo do pomanjkanja vode v vaškem sistemu, saj se je v vaški vodovod spustilo 520 kubikov vode.

Tone Grašič iz Mariborskega vodovoda je razložil, da se ne sme mešati voda iz javnih in lokalnih sistemov. Prav tako je zakonsko, da se morajo menjati števci vsakih 5 let. Strošek za menjavo števca bi znašal cea. 286 EUR na gospodinjstvo, ki se lahko plača v treh obrokih. Stroškovno bi poraba vode, ob predpogoju da so v gospodinjstvu 3-4 člani, mesečno znašala: za Občino Gornja Radgona: 15 kubikov = 16,78 EUR -20 kubikov = 20,89 EUR; za Občino Cerkvenjak: 15 kubikov = 19,17 EUR -20 kubikov = 22,88 EUR. Cene so določene po veljavnih cenikih, ki so trenutno v veljavi. Prisotni so bili tudi seznanjeni, da bi morebitne globe bremenile vsa gospodinjstva (za pravno osebo je lahko globa 5.000,00 EUR, za odgovorno osebo pa 500,00 EUR).

Poleg Grašiča, Kranerja, župana Žmavca in poslanca Francija Breznika, so v razpravi sodelovali tudi: Zvonko Gredar, Štefan Molnar, Milan Gomzi, Alojz Firbas, Marija Šturm, Maks Kocbek, Vojko Gajšek in Peter Veberič. Med drugim je Štefan Molnar opozori, da se voda uporablja že 30 let in nihče še ni bil zaradi vode v našem vaškem sistemu bolan, medtem ko se uporabniki Mariborskega vodovoda vedno pritožujejo. To pa je zavrnil predstavnik Mariborskega vodovoda. Milan Gomzi je povedal, da se je vodovod zgradil iz njihovih žepov. Mag. Vito Kraner mu je pojasnil, da ne smemo gledati samo danes na jutri. "Mi vas ne želimo v nič prisiliti. Situacija je taka, da bo sistem star 50 let in cevi bodo začele pokati. Kdo bo takrat nosil stroške? En km obnove stane okrog 100.000,00 EUR", je dejal Kraner, Valerija Frangež pa je dodala, da imamo vodo dandanes zastonj. "V svetu je tako, da je voda vedno dražja. Ena in druga občina je pripravljena, da se bo vzpostavil sistem, ki bo zagotavljal vse zahteve zakonodaje, dobili boste dolgoročno vzpostavljen sistem", je dodala.

Ob koncu so imenovali petčlanski odbor, ki bo z občinami sodeloval pri nadaljnjih aktivnostih: Alojz Firbas, Franc Družovec, Milan Gomzi, Maks Kocbek in Ivan Dokl.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov