Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov

 

Krajani Ivanjskega Vrha in Cogetincev le pristali na javni vodovod

Zbor krajanovOčitno je, da se uresničujejo napovedi, kako bo neoporečna pitna voda postala ena najpomembnejših naravnih dobrin, saj je čedalje bolj primanjkuje, in v prihodnosti niso izključene niti vojne za zdravo pitno vodo. K sreči pri nas še vedno imamo veliko kakovostne vode, a če za njo in tudi sploh za naravo, ne bomo skrbeli, bodo tudi nas doletele črne napovedi. Zato je logično, da mnogi izmed nas skušamo zaščititi vse vodne vire, a žal je med nami tudi veliko takšnih, ki se „Vodo naučimo ceniti takrat, ko se vodnjak posuši“. A če je verjeti zboru krajanov, ki je potekal v gasilskem domu v Spodnjih Ivanjcih je dejansko vedno več ljudi, ki jim ni vseeno kakšno vodo imamo in kakšno bomo imeli.

Na zboru, ki se ga je udeležilo okrog 60 krajanov Ivanjskega Vrha in Cogetincev, torej iz občin Cerkvenjak in Gornja Radgona, so predstavniki obeh občin ter Mariborskega vodovoda skušali prisotne prepričati, da se prične postopek prehoda na javni vodovodni sistem. In čeprav je veliko prisotnih skušalo dopovedati, kako je dobra tudi njihova oskrba iz lastnega vodovoda, so argumenti za javni sistem prepričljivejši.

Po približno dveh urah bučne, a kulturne in tolerantne razprave so se udeleženci zbora krajanov v Spodnjih Ivanjcih, ki sta ga sklicala župana Cerkvenjaka (Marjan Žmavc) in Gornje Radgone (Anton Kampuš) vendarle strinjali, da se bodo namesto oskrbe iz lastnega vodovodnega sistema v prihodnjih letih priključili na javni vodovodni sistem. Sedanji sistem oskrbe z vodo ima okoli 85 priključkov, dobra polovica odjemalcev je v občini Cerkvenjak, malo manj kot polovica v občini Gornja Radgona. Predstavniki obeh občin in javnega podjetja Mariborski vodovod (Marjan Žmavc - župan Občine Cerkvenjak; mag. Vito Kraner - direktor OU Občine Cerkvenjak, Valerija Frangež - predstavnica Občine Gornja Radgona ter Darko Mir in Tone Grašič - predstavnika Mariborskega vodovoda d.d.) so krajanom predstavili prednosti, ki bi jih imela oskrba iz javnega sistema, in slabosti obstoječega.

Slednjega so zgradili krajani sami sredi sedemdesetih let minulega stoletja in je dotrajan, na njem pogosto nastajajo poškodbe, analize vode pa so že večkrat pokazale na njeno mikrobiološko oporečnost, zaradi česar so morali uporabniki vodo pred uporabo prekuhavati, je povedal direktor občinske uprave občine Cerkvenjak Vito Kraner. Dotrajani sistem je potreben obnove, vrednost sanacije je ocenjena na okoli 300 tisoč evrov in jo bo moral plačati lastnik sistema. Če krajani predajo sistem občini, potem slednja, ko obnavlja sistem v svoji lasti, občanom nima pravice zaračunati komunalnega prispevka za obnovo sistema. Edini strošek za občane naj bi v tem primeru bila menjava števca. Ta naj bi bil 286 evrov. Zaradi tega stroška in zaradi bojazni, da bo voda iz javnega sistema predraga, je del uporabnikov prehodu na javni sistem v začetku nasprotoval, na koncu sestanka pa so se vendarle dogovorili, da se postopek priprave prehoda na javni sistem in rekonstrukcije sistema začne, in imenovali pet posameznikov iz svojih vrst, ki bodo prisotni pri vseh dogovarjanjih v zvezi s tem.

Kakorkoli že, obe lokalni skupnosti imata sedaj podlago za prevzem, upravljanje in rekonstrukcijo vaškega vodovoda sistema Cogetinci -Ivanjski Vrh. Na samem zboru, ki se ga je udeležil tudi poslanec DZ Franc Breznik, je torej prevladal razum, čeprav so nekateri domačini bili razočarani, in so trdili, da je voda iz njihovega vodovoda boljša kot tista iz javnega sistema. Toda prevladalo je mnenje zdravstvenega inšpektorja ter sploh zakonodaja in pojasnilo prisotnih, predvsem Vita Kranerja, ki je med drugim dejal, da „stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo. Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe...".

Mag. Vito Kraner je tudi pojasnil, da se iz sistema vaškega vodovoda oskrbuje 85 gospodinjstev, od tega 55% gospodinjstev iz občine Cerkvenjak in 45% gospodinjstev iz občine Gornja Radgona. Občina Cerkvenjak sistem upravlja od leta 2000, v tem času je bila določena odgovorna oseba. Pripravila se je vsa zahtevana dokumentacija in vzpostavljen je bil sistem HACCP za nadzor nad kakovostjo vode. Od leta 2007 se je začelo ročno kloriranje, ki ga je izvajal Franc Družovec, od leta 2008 pa se je začelo avtomatsko kloriranje. V tem času je bilo v skladu z zakonodajo opravljenih okrog 50 merltev kvalitete vode, tako mikrobioloških kot kemijskih. Od teh je bilo v tem obdobju okrog 10 negativnih oziroma je bila voda mikrobiološko oporečna, najmanj z bakterijami E-coli in drugimi bakterijami. Vsi ti rezultati so privedli do tega, da je Zdravstveni inspektorat v zadnjih osmih letih izrekel številne odločbe o odpravi pomanjkljivostl oz. pogojeval priključitev vaškega sistema na javnega. Obe občini sta za zagotavljanje obvezne javne siužbe vodooskrbe v letu 2004 in v 2008 zgradiie ustrezen cevovod v skupni dolžini okrog 3 km (v letu 2004 je Občina Gornja Radgona izgradila cevovod do naselja Kunova, ki je v letu 2008 bil povezan z vodohranom v Ivanjskem Vrhu). Poleti lani se je investicija že izkazala za koristno, saj je bila omogočena dobava vode iz Mariborskega vodovoda, ko je prišlo do pomanjkanja vode v vaškem sistemu, saj se je v vaški vodovod spustilo 520 kubikov vode.

Tone Grašič iz Mariborskega vodovoda je razložil, da se ne sme mešati voda iz javnih in lokalnih sistemov. Prav tako je zakonsko, da se morajo menjati števci vsakih 5 let. Strošek za menjavo števca bi znašal cea. 286 EUR na gospodinjstvo, ki se lahko plača v treh obrokih. Stroškovno bi poraba vode, ob predpogoju da so v gospodinjstvu 3-4 člani, mesečno znašala: za Občino Gornja Radgona: 15 kubikov = 16,78 EUR -20 kubikov = 20,89 EUR; za Občino Cerkvenjak: 15 kubikov = 19,17 EUR -20 kubikov = 22,88 EUR. Cene so določene po veljavnih cenikih, ki so trenutno v veljavi. Prisotni so bili tudi seznanjeni, da bi morebitne globe bremenile vsa gospodinjstva (za pravno osebo je lahko globa 5.000,00 EUR, za odgovorno osebo pa 500,00 EUR).

Poleg Grašiča, Kranerja, župana Žmavca in poslanca Francija Breznika, so v razpravi sodelovali tudi: Zvonko Gredar, Štefan Molnar, Milan Gomzi, Alojz Firbas, Marija Šturm, Maks Kocbek, Vojko Gajšek in Peter Veberič. Med drugim je Štefan Molnar opozori, da se voda uporablja že 30 let in nihče še ni bil zaradi vode v našem vaškem sistemu bolan, medtem ko se uporabniki Mariborskega vodovoda vedno pritožujejo. To pa je zavrnil predstavnik Mariborskega vodovoda. Milan Gomzi je povedal, da se je vodovod zgradil iz njihovih žepov. Mag. Vito Kraner mu je pojasnil, da ne smemo gledati samo danes na jutri. "Mi vas ne želimo v nič prisiliti. Situacija je taka, da bo sistem star 50 let in cevi bodo začele pokati. Kdo bo takrat nosil stroške? En km obnove stane okrog 100.000,00 EUR", je dejal Kraner, Valerija Frangež pa je dodala, da imamo vodo dandanes zastonj. "V svetu je tako, da je voda vedno dražja. Ena in druga občina je pripravljena, da se bo vzpostavil sistem, ki bo zagotavljal vse zahteve zakonodaje, dobili boste dolgoročno vzpostavljen sistem", je dodala.

Ob koncu so imenovali petčlanski odbor, ki bo z občinami sodeloval pri nadaljnjih aktivnostih: Alojz Firbas, Franc Družovec, Milan Gomzi, Maks Kocbek in Ivan Dokl.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov