Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov

 

Krajani Ivanjskega Vrha in Cogetincev le pristali na javni vodovod

Zbor krajanovOčitno je, da se uresničujejo napovedi, kako bo neoporečna pitna voda postala ena najpomembnejših naravnih dobrin, saj je čedalje bolj primanjkuje, in v prihodnosti niso izključene niti vojne za zdravo pitno vodo. K sreči pri nas še vedno imamo veliko kakovostne vode, a če za njo in tudi sploh za naravo, ne bomo skrbeli, bodo tudi nas doletele črne napovedi. Zato je logično, da mnogi izmed nas skušamo zaščititi vse vodne vire, a žal je med nami tudi veliko takšnih, ki se „Vodo naučimo ceniti takrat, ko se vodnjak posuši“. A če je verjeti zboru krajanov, ki je potekal v gasilskem domu v Spodnjih Ivanjcih je dejansko vedno več ljudi, ki jim ni vseeno kakšno vodo imamo in kakšno bomo imeli.

Na zboru, ki se ga je udeležilo okrog 60 krajanov Ivanjskega Vrha in Cogetincev, torej iz občin Cerkvenjak in Gornja Radgona, so predstavniki obeh občin ter Mariborskega vodovoda skušali prisotne prepričati, da se prične postopek prehoda na javni vodovodni sistem. In čeprav je veliko prisotnih skušalo dopovedati, kako je dobra tudi njihova oskrba iz lastnega vodovoda, so argumenti za javni sistem prepričljivejši.

Po približno dveh urah bučne, a kulturne in tolerantne razprave so se udeleženci zbora krajanov v Spodnjih Ivanjcih, ki sta ga sklicala župana Cerkvenjaka (Marjan Žmavc) in Gornje Radgone (Anton Kampuš) vendarle strinjali, da se bodo namesto oskrbe iz lastnega vodovodnega sistema v prihodnjih letih priključili na javni vodovodni sistem. Sedanji sistem oskrbe z vodo ima okoli 85 priključkov, dobra polovica odjemalcev je v občini Cerkvenjak, malo manj kot polovica v občini Gornja Radgona. Predstavniki obeh občin in javnega podjetja Mariborski vodovod (Marjan Žmavc - župan Občine Cerkvenjak; mag. Vito Kraner - direktor OU Občine Cerkvenjak, Valerija Frangež - predstavnica Občine Gornja Radgona ter Darko Mir in Tone Grašič - predstavnika Mariborskega vodovoda d.d.) so krajanom predstavili prednosti, ki bi jih imela oskrba iz javnega sistema, in slabosti obstoječega.

Slednjega so zgradili krajani sami sredi sedemdesetih let minulega stoletja in je dotrajan, na njem pogosto nastajajo poškodbe, analize vode pa so že večkrat pokazale na njeno mikrobiološko oporečnost, zaradi česar so morali uporabniki vodo pred uporabo prekuhavati, je povedal direktor občinske uprave občine Cerkvenjak Vito Kraner. Dotrajani sistem je potreben obnove, vrednost sanacije je ocenjena na okoli 300 tisoč evrov in jo bo moral plačati lastnik sistema. Če krajani predajo sistem občini, potem slednja, ko obnavlja sistem v svoji lasti, občanom nima pravice zaračunati komunalnega prispevka za obnovo sistema. Edini strošek za občane naj bi v tem primeru bila menjava števca. Ta naj bi bil 286 evrov. Zaradi tega stroška in zaradi bojazni, da bo voda iz javnega sistema predraga, je del uporabnikov prehodu na javni sistem v začetku nasprotoval, na koncu sestanka pa so se vendarle dogovorili, da se postopek priprave prehoda na javni sistem in rekonstrukcije sistema začne, in imenovali pet posameznikov iz svojih vrst, ki bodo prisotni pri vseh dogovarjanjih v zvezi s tem.

Kakorkoli že, obe lokalni skupnosti imata sedaj podlago za prevzem, upravljanje in rekonstrukcijo vaškega vodovoda sistema Cogetinci -Ivanjski Vrh. Na samem zboru, ki se ga je udeležil tudi poslanec DZ Franc Breznik, je torej prevladal razum, čeprav so nekateri domačini bili razočarani, in so trdili, da je voda iz njihovega vodovoda boljša kot tista iz javnega sistema. Toda prevladalo je mnenje zdravstvenega inšpektorja ter sploh zakonodaja in pojasnilo prisotnih, predvsem Vita Kranerja, ki je med drugim dejal, da „stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo. Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe...".

Mag. Vito Kraner je tudi pojasnil, da se iz sistema vaškega vodovoda oskrbuje 85 gospodinjstev, od tega 55% gospodinjstev iz občine Cerkvenjak in 45% gospodinjstev iz občine Gornja Radgona. Občina Cerkvenjak sistem upravlja od leta 2000, v tem času je bila določena odgovorna oseba. Pripravila se je vsa zahtevana dokumentacija in vzpostavljen je bil sistem HACCP za nadzor nad kakovostjo vode. Od leta 2007 se je začelo ročno kloriranje, ki ga je izvajal Franc Družovec, od leta 2008 pa se je začelo avtomatsko kloriranje. V tem času je bilo v skladu z zakonodajo opravljenih okrog 50 merltev kvalitete vode, tako mikrobioloških kot kemijskih. Od teh je bilo v tem obdobju okrog 10 negativnih oziroma je bila voda mikrobiološko oporečna, najmanj z bakterijami E-coli in drugimi bakterijami. Vsi ti rezultati so privedli do tega, da je Zdravstveni inspektorat v zadnjih osmih letih izrekel številne odločbe o odpravi pomanjkljivostl oz. pogojeval priključitev vaškega sistema na javnega. Obe občini sta za zagotavljanje obvezne javne siužbe vodooskrbe v letu 2004 in v 2008 zgradiie ustrezen cevovod v skupni dolžini okrog 3 km (v letu 2004 je Občina Gornja Radgona izgradila cevovod do naselja Kunova, ki je v letu 2008 bil povezan z vodohranom v Ivanjskem Vrhu). Poleti lani se je investicija že izkazala za koristno, saj je bila omogočena dobava vode iz Mariborskega vodovoda, ko je prišlo do pomanjkanja vode v vaškem sistemu, saj se je v vaški vodovod spustilo 520 kubikov vode.

Tone Grašič iz Mariborskega vodovoda je razložil, da se ne sme mešati voda iz javnih in lokalnih sistemov. Prav tako je zakonsko, da se morajo menjati števci vsakih 5 let. Strošek za menjavo števca bi znašal cea. 286 EUR na gospodinjstvo, ki se lahko plača v treh obrokih. Stroškovno bi poraba vode, ob predpogoju da so v gospodinjstvu 3-4 člani, mesečno znašala: za Občino Gornja Radgona: 15 kubikov = 16,78 EUR -20 kubikov = 20,89 EUR; za Občino Cerkvenjak: 15 kubikov = 19,17 EUR -20 kubikov = 22,88 EUR. Cene so določene po veljavnih cenikih, ki so trenutno v veljavi. Prisotni so bili tudi seznanjeni, da bi morebitne globe bremenile vsa gospodinjstva (za pravno osebo je lahko globa 5.000,00 EUR, za odgovorno osebo pa 500,00 EUR).

Poleg Grašiča, Kranerja, župana Žmavca in poslanca Francija Breznika, so v razpravi sodelovali tudi: Zvonko Gredar, Štefan Molnar, Milan Gomzi, Alojz Firbas, Marija Šturm, Maks Kocbek, Vojko Gajšek in Peter Veberič. Med drugim je Štefan Molnar opozori, da se voda uporablja že 30 let in nihče še ni bil zaradi vode v našem vaškem sistemu bolan, medtem ko se uporabniki Mariborskega vodovoda vedno pritožujejo. To pa je zavrnil predstavnik Mariborskega vodovoda. Milan Gomzi je povedal, da se je vodovod zgradil iz njihovih žepov. Mag. Vito Kraner mu je pojasnil, da ne smemo gledati samo danes na jutri. "Mi vas ne želimo v nič prisiliti. Situacija je taka, da bo sistem star 50 let in cevi bodo začele pokati. Kdo bo takrat nosil stroške? En km obnove stane okrog 100.000,00 EUR", je dejal Kraner, Valerija Frangež pa je dodala, da imamo vodo dandanes zastonj. "V svetu je tako, da je voda vedno dražja. Ena in druga občina je pripravljena, da se bo vzpostavil sistem, ki bo zagotavljal vse zahteve zakonodaje, dobili boste dolgoročno vzpostavljen sistem", je dodala.

Ob koncu so imenovali petčlanski odbor, ki bo z občinami sodeloval pri nadaljnjih aktivnostih: Alojz Firbas, Franc Družovec, Milan Gomzi, Maks Kocbek in Ivan Dokl.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov