„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov

 

Krajani Ivanjskega Vrha in Cogetincev le pristali na javni vodovod

Zbor krajanovOčitno je, da se uresničujejo napovedi, kako bo neoporečna pitna voda postala ena najpomembnejših naravnih dobrin, saj je čedalje bolj primanjkuje, in v prihodnosti niso izključene niti vojne za zdravo pitno vodo. K sreči pri nas še vedno imamo veliko kakovostne vode, a če za njo in tudi sploh za naravo, ne bomo skrbeli, bodo tudi nas doletele črne napovedi. Zato je logično, da mnogi izmed nas skušamo zaščititi vse vodne vire, a žal je med nami tudi veliko takšnih, ki se „Vodo naučimo ceniti takrat, ko se vodnjak posuši“. A če je verjeti zboru krajanov, ki je potekal v gasilskem domu v Spodnjih Ivanjcih je dejansko vedno več ljudi, ki jim ni vseeno kakšno vodo imamo in kakšno bomo imeli.

Na zboru, ki se ga je udeležilo okrog 60 krajanov Ivanjskega Vrha in Cogetincev, torej iz občin Cerkvenjak in Gornja Radgona, so predstavniki obeh občin ter Mariborskega vodovoda skušali prisotne prepričati, da se prične postopek prehoda na javni vodovodni sistem. In čeprav je veliko prisotnih skušalo dopovedati, kako je dobra tudi njihova oskrba iz lastnega vodovoda, so argumenti za javni sistem prepričljivejši.

Po približno dveh urah bučne, a kulturne in tolerantne razprave so se udeleženci zbora krajanov v Spodnjih Ivanjcih, ki sta ga sklicala župana Cerkvenjaka (Marjan Žmavc) in Gornje Radgone (Anton Kampuš) vendarle strinjali, da se bodo namesto oskrbe iz lastnega vodovodnega sistema v prihodnjih letih priključili na javni vodovodni sistem. Sedanji sistem oskrbe z vodo ima okoli 85 priključkov, dobra polovica odjemalcev je v občini Cerkvenjak, malo manj kot polovica v občini Gornja Radgona. Predstavniki obeh občin in javnega podjetja Mariborski vodovod (Marjan Žmavc - župan Občine Cerkvenjak; mag. Vito Kraner - direktor OU Občine Cerkvenjak, Valerija Frangež - predstavnica Občine Gornja Radgona ter Darko Mir in Tone Grašič - predstavnika Mariborskega vodovoda d.d.) so krajanom predstavili prednosti, ki bi jih imela oskrba iz javnega sistema, in slabosti obstoječega.

Slednjega so zgradili krajani sami sredi sedemdesetih let minulega stoletja in je dotrajan, na njem pogosto nastajajo poškodbe, analize vode pa so že večkrat pokazale na njeno mikrobiološko oporečnost, zaradi česar so morali uporabniki vodo pred uporabo prekuhavati, je povedal direktor občinske uprave občine Cerkvenjak Vito Kraner. Dotrajani sistem je potreben obnove, vrednost sanacije je ocenjena na okoli 300 tisoč evrov in jo bo moral plačati lastnik sistema. Če krajani predajo sistem občini, potem slednja, ko obnavlja sistem v svoji lasti, občanom nima pravice zaračunati komunalnega prispevka za obnovo sistema. Edini strošek za občane naj bi v tem primeru bila menjava števca. Ta naj bi bil 286 evrov. Zaradi tega stroška in zaradi bojazni, da bo voda iz javnega sistema predraga, je del uporabnikov prehodu na javni sistem v začetku nasprotoval, na koncu sestanka pa so se vendarle dogovorili, da se postopek priprave prehoda na javni sistem in rekonstrukcije sistema začne, in imenovali pet posameznikov iz svojih vrst, ki bodo prisotni pri vseh dogovarjanjih v zvezi s tem.

Kakorkoli že, obe lokalni skupnosti imata sedaj podlago za prevzem, upravljanje in rekonstrukcijo vaškega vodovoda sistema Cogetinci -Ivanjski Vrh. Na samem zboru, ki se ga je udeležil tudi poslanec DZ Franc Breznik, je torej prevladal razum, čeprav so nekateri domačini bili razočarani, in so trdili, da je voda iz njihovega vodovoda boljša kot tista iz javnega sistema. Toda prevladalo je mnenje zdravstvenega inšpektorja ter sploh zakonodaja in pojasnilo prisotnih, predvsem Vita Kranerja, ki je med drugim dejal, da „stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s predpisom občine, ki ureja javno službo. Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe...".

Mag. Vito Kraner je tudi pojasnil, da se iz sistema vaškega vodovoda oskrbuje 85 gospodinjstev, od tega 55% gospodinjstev iz občine Cerkvenjak in 45% gospodinjstev iz občine Gornja Radgona. Občina Cerkvenjak sistem upravlja od leta 2000, v tem času je bila določena odgovorna oseba. Pripravila se je vsa zahtevana dokumentacija in vzpostavljen je bil sistem HACCP za nadzor nad kakovostjo vode. Od leta 2007 se je začelo ročno kloriranje, ki ga je izvajal Franc Družovec, od leta 2008 pa se je začelo avtomatsko kloriranje. V tem času je bilo v skladu z zakonodajo opravljenih okrog 50 merltev kvalitete vode, tako mikrobioloških kot kemijskih. Od teh je bilo v tem obdobju okrog 10 negativnih oziroma je bila voda mikrobiološko oporečna, najmanj z bakterijami E-coli in drugimi bakterijami. Vsi ti rezultati so privedli do tega, da je Zdravstveni inspektorat v zadnjih osmih letih izrekel številne odločbe o odpravi pomanjkljivostl oz. pogojeval priključitev vaškega sistema na javnega. Obe občini sta za zagotavljanje obvezne javne siužbe vodooskrbe v letu 2004 in v 2008 zgradiie ustrezen cevovod v skupni dolžini okrog 3 km (v letu 2004 je Občina Gornja Radgona izgradila cevovod do naselja Kunova, ki je v letu 2008 bil povezan z vodohranom v Ivanjskem Vrhu). Poleti lani se je investicija že izkazala za koristno, saj je bila omogočena dobava vode iz Mariborskega vodovoda, ko je prišlo do pomanjkanja vode v vaškem sistemu, saj se je v vaški vodovod spustilo 520 kubikov vode.

Tone Grašič iz Mariborskega vodovoda je razložil, da se ne sme mešati voda iz javnih in lokalnih sistemov. Prav tako je zakonsko, da se morajo menjati števci vsakih 5 let. Strošek za menjavo števca bi znašal cea. 286 EUR na gospodinjstvo, ki se lahko plača v treh obrokih. Stroškovno bi poraba vode, ob predpogoju da so v gospodinjstvu 3-4 člani, mesečno znašala: za Občino Gornja Radgona: 15 kubikov = 16,78 EUR -20 kubikov = 20,89 EUR; za Občino Cerkvenjak: 15 kubikov = 19,17 EUR -20 kubikov = 22,88 EUR. Cene so določene po veljavnih cenikih, ki so trenutno v veljavi. Prisotni so bili tudi seznanjeni, da bi morebitne globe bremenile vsa gospodinjstva (za pravno osebo je lahko globa 5.000,00 EUR, za odgovorno osebo pa 500,00 EUR).

Poleg Grašiča, Kranerja, župana Žmavca in poslanca Francija Breznika, so v razpravi sodelovali tudi: Zvonko Gredar, Štefan Molnar, Milan Gomzi, Alojz Firbas, Marija Šturm, Maks Kocbek, Vojko Gajšek in Peter Veberič. Med drugim je Štefan Molnar opozori, da se voda uporablja že 30 let in nihče še ni bil zaradi vode v našem vaškem sistemu bolan, medtem ko se uporabniki Mariborskega vodovoda vedno pritožujejo. To pa je zavrnil predstavnik Mariborskega vodovoda. Milan Gomzi je povedal, da se je vodovod zgradil iz njihovih žepov. Mag. Vito Kraner mu je pojasnil, da ne smemo gledati samo danes na jutri. "Mi vas ne želimo v nič prisiliti. Situacija je taka, da bo sistem star 50 let in cevi bodo začele pokati. Kdo bo takrat nosil stroške? En km obnove stane okrog 100.000,00 EUR", je dejal Kraner, Valerija Frangež pa je dodala, da imamo vodo dandanes zastonj. "V svetu je tako, da je voda vedno dražja. Ena in druga občina je pripravljena, da se bo vzpostavil sistem, ki bo zagotavljal vse zahteve zakonodaje, dobili boste dolgoročno vzpostavljen sistem", je dodala.

Ob koncu so imenovali petčlanski odbor, ki bo z občinami sodeloval pri nadaljnjih aktivnostih: Alojz Firbas, Franc Družovec, Milan Gomzi, Maks Kocbek in Ivan Dokl.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Strošek gospodinjstev naj bi bil manj kot 300 evrov