Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasprotujejo preoblikovanju Pošte Spodnji Ivanjci

 

Občinski svet občine Gornja Radgona soglasno zavrnil pobudo za preoblikovanje pošte 9245

Pošta IvanjciČeprav se je mnogim zdelo, da bo „nepomembno“ odločanje o podaji mnenja Pošti Slovenija za preoblikovanje poštne enote 9245 Spodnji Ivanjci, je bilo prav to najtežje odločanje izmed vseh 22 točk dnevnega reda, na 13. redni seji občinskega sveta občine Gornja Radgona. In ne glede na to, da je ustrezno delovno telo občinskega sveta dalo pozitivno mnenje, s čimer so mnogi bili prepričani, da zapletov ne bo, se je zgodilo prav to. Po burni razpravi v kateri so sodelovali skorajda vsi člani sveta, tako iz koalicije, kot opozicije, so na glasovanju prav vsi bili proti preoblikovanju stalne pošte 9245 v pogodbeno pošto 9245 Spodnji Ivanjci. Že pred tem so prisotni bili seznanjeni z mnenjem Sveta KS Spodnji Ivanjci, ki so bili odločno proti temu, da bi se pošta iz sedanji prostorov selila v bližnjo trgovino Kmetijske zadruge Radgona.

Zato pri odločanju občinskega sveta ni pomagala niti obrazložitev Bojana Radinja, predstavnika Pošte Slovenija, ki je med drugim dejal, da nas hitro spreminjajoče se družbeno in poslovno okolje vedno znova postavlja pred nove izzive, ki zahtevajo nenehna prilagajanja. In tudi Pošto Slovenije so doletele pomembne spremembe, predvsem spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev in liberalizacija trga poštnih storitev, vse to pa občutno vpliva tudi na naše poslovanje. Zaradi tega je Pošta Slovenije zasnovala več projektov za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram. „Omrežje poštnih enot je ena izmed naših največjih konkurenčnih prednosti, vendar je to hkrati tudi velik izziv z vidika financiranja delovanja in razvoja. Spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev, razvoj informacijske tehnologije ter stalna racionalizacija poslovanja gospodarskih subjektov so povzročili, da je obseg storitev na poštnih enotah vse manjši. Ta se je v številnih primerih skrčil na obseg, ki ne omogoča ohranitve zdajšnjega načina delovanja. Doslej smo zmanjševanje opravljenih storitev razmeroma uspešno urejali s preoblikovanjem stalnih pošt v premične ter s spremembami delovnih časov pošt. Tem ukrepom zdaj dodajamo novega, in sicer preoblikovanje zdajšnje pošte v pogodbeno pošto“, je dejal predstavnik Pošte Slovenija, ki je zagotovil, da preoblikovanje pošte nikakor ne pomeni začetka dokončne ukinitve pošte v Sp. Ivanjcih. Po njegovem je pozitivno že samo to, da bo pošta poslej delala dalj časa.

Radinja je dodal, da je poglavitna značilnost pogodbene pošte v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško...) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti. „Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Pogodbena pošta uporablja zdaj veljavno poštno številko in žig pošte, saj ju prevzame v upravljanje. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih. Prostori morajo biti v pritličju in dostopni za invalide, poleg tega pa morajo ustrezati tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Poštne banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov“, dodajajo na Pošti, za katero mnenje lokalne skupnosti ni obvezujoče.

Kljub temu je velika večina od 18 prisotnih članic in članov sveta izražala dvome in bilo je jasno, da Pošta Slovenije ne bo dobila pozitivnega mnenja. To se je pozneje tudi zgodilo, saj so prisotni soglasno zavrnili pripravljeni sklep. Že pred tem smo med drugim slišali: S preoblikovanjem pošte samo dodatno ogrožamo že tako demografsko ogroženo podeželsko območje. Krajani Negove in Spodnjih Ivanjcev odločno nasprotujemo kakršnemukoli posegu v delovanje pošte in vse naj ostane kot doslej (Stanislav Rojko, Zares); Takšna odločitev pomeni tudi ukinjanje delovnih mest na pošti in v kraju. Žal nihče ne posluša nas sindikalnih delavcev na Pošti, kjer želijo odpustiti vsaj 300 zaposlenih (Zvonko Gredar, DeSUS, ki ni glasoval ker je zaposlen na Pošti); Domačini so s samoprispevkom in prostovoljnim delom gradili pošto, sedaj pa jim to ukinjajo, kar se mi ne zdi pravilno (Vinko Rous, SD); Pošta mora ostati v sedanji obliki in organiziranosti (mag. Nataša Lorber, SMS), Periferija se mora razvijati in zato je prav, da imajo vsaj svojo pošto (David Roškar, SDS); Ljudje s teh območij se mi smilijo, še posebej starejši in tisti, ki nimajo lastnega prevoza oz. so nemobilni. Zato bom glasoval proti (Milan Nekrep, DeSUS). Podobno so menili tudi: mag. Norma Bale (SD), Robert Žinkovič (Zares)...

Sledilo je glasovanje za sklep: "Občinski svet Občine Gornja Radgona podaja pozitivno mnenje k načrtom Pošte Slovenije d.o.o. za preoblikovanje stalne pošte 9245 Spodnji Ivanjci v pogodbeno pošto 9245 Spodnji Ivanjci, ob pogoju, da se pošta 9245 Spodnji Ivanjci ohrani, tudi če pogodbenik odpove pogodbo o sodelovanju, v primeru česar Pošta Slovenije d.o.o. najde drugega pogodbenega partnerja“, za katerega ni glasoval nihče, proti pa so bili vsi prisotni.

Kljub takšnemu mnenju občinskih oblastnikov pa to za Pošto ni obvezujoče in bodo bržkone naredili po svoje. In to nam je potrdil tudi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič, ki je dejal, da bodo njihovi zaposleni kmalu imeli dodatno izobraževanje za delo s pošto, in najpozneje maja letos naj bi prebivalci krajevnih skupnosti Negova in Spodnji Ivanjci, imeli novo pogodbeno pošto v prostorih zadruge v Spodnjih Ivanjcih. Sicer pa, v Pomurju po novem že delujejo tri nekdanje stalne pošte, in sicer v Križevcih na Goričkem, Razkrižju ter Fokovcih.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nasprotujejo preoblikovanju Pošte Spodnji Ivanjci