„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasprotujejo preoblikovanju Pošte Spodnji Ivanjci

 

Občinski svet občine Gornja Radgona soglasno zavrnil pobudo za preoblikovanje pošte 9245

Pošta IvanjciČeprav se je mnogim zdelo, da bo „nepomembno“ odločanje o podaji mnenja Pošti Slovenija za preoblikovanje poštne enote 9245 Spodnji Ivanjci, je bilo prav to najtežje odločanje izmed vseh 22 točk dnevnega reda, na 13. redni seji občinskega sveta občine Gornja Radgona. In ne glede na to, da je ustrezno delovno telo občinskega sveta dalo pozitivno mnenje, s čimer so mnogi bili prepričani, da zapletov ne bo, se je zgodilo prav to. Po burni razpravi v kateri so sodelovali skorajda vsi člani sveta, tako iz koalicije, kot opozicije, so na glasovanju prav vsi bili proti preoblikovanju stalne pošte 9245 v pogodbeno pošto 9245 Spodnji Ivanjci. Že pred tem so prisotni bili seznanjeni z mnenjem Sveta KS Spodnji Ivanjci, ki so bili odločno proti temu, da bi se pošta iz sedanji prostorov selila v bližnjo trgovino Kmetijske zadruge Radgona.

Zato pri odločanju občinskega sveta ni pomagala niti obrazložitev Bojana Radinja, predstavnika Pošte Slovenija, ki je med drugim dejal, da nas hitro spreminjajoče se družbeno in poslovno okolje vedno znova postavlja pred nove izzive, ki zahtevajo nenehna prilagajanja. In tudi Pošto Slovenije so doletele pomembne spremembe, predvsem spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev in liberalizacija trga poštnih storitev, vse to pa občutno vpliva tudi na naše poslovanje. Zaradi tega je Pošta Slovenije zasnovala več projektov za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram. „Omrežje poštnih enot je ena izmed naših največjih konkurenčnih prednosti, vendar je to hkrati tudi velik izziv z vidika financiranja delovanja in razvoja. Spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev, razvoj informacijske tehnologije ter stalna racionalizacija poslovanja gospodarskih subjektov so povzročili, da je obseg storitev na poštnih enotah vse manjši. Ta se je v številnih primerih skrčil na obseg, ki ne omogoča ohranitve zdajšnjega načina delovanja. Doslej smo zmanjševanje opravljenih storitev razmeroma uspešno urejali s preoblikovanjem stalnih pošt v premične ter s spremembami delovnih časov pošt. Tem ukrepom zdaj dodajamo novega, in sicer preoblikovanje zdajšnje pošte v pogodbeno pošto“, je dejal predstavnik Pošte Slovenija, ki je zagotovil, da preoblikovanje pošte nikakor ne pomeni začetka dokončne ukinitve pošte v Sp. Ivanjcih. Po njegovem je pozitivno že samo to, da bo pošta poslej delala dalj časa.

Radinja je dodal, da je poglavitna značilnost pogodbene pošte v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško...) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti. „Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Pogodbena pošta uporablja zdaj veljavno poštno številko in žig pošte, saj ju prevzame v upravljanje. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih. Prostori morajo biti v pritličju in dostopni za invalide, poleg tega pa morajo ustrezati tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Poštne banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov“, dodajajo na Pošti, za katero mnenje lokalne skupnosti ni obvezujoče.

Kljub temu je velika večina od 18 prisotnih članic in članov sveta izražala dvome in bilo je jasno, da Pošta Slovenije ne bo dobila pozitivnega mnenja. To se je pozneje tudi zgodilo, saj so prisotni soglasno zavrnili pripravljeni sklep. Že pred tem smo med drugim slišali: S preoblikovanjem pošte samo dodatno ogrožamo že tako demografsko ogroženo podeželsko območje. Krajani Negove in Spodnjih Ivanjcev odločno nasprotujemo kakršnemukoli posegu v delovanje pošte in vse naj ostane kot doslej (Stanislav Rojko, Zares); Takšna odločitev pomeni tudi ukinjanje delovnih mest na pošti in v kraju. Žal nihče ne posluša nas sindikalnih delavcev na Pošti, kjer želijo odpustiti vsaj 300 zaposlenih (Zvonko Gredar, DeSUS, ki ni glasoval ker je zaposlen na Pošti); Domačini so s samoprispevkom in prostovoljnim delom gradili pošto, sedaj pa jim to ukinjajo, kar se mi ne zdi pravilno (Vinko Rous, SD); Pošta mora ostati v sedanji obliki in organiziranosti (mag. Nataša Lorber, SMS), Periferija se mora razvijati in zato je prav, da imajo vsaj svojo pošto (David Roškar, SDS); Ljudje s teh območij se mi smilijo, še posebej starejši in tisti, ki nimajo lastnega prevoza oz. so nemobilni. Zato bom glasoval proti (Milan Nekrep, DeSUS). Podobno so menili tudi: mag. Norma Bale (SD), Robert Žinkovič (Zares)...

Sledilo je glasovanje za sklep: "Občinski svet Občine Gornja Radgona podaja pozitivno mnenje k načrtom Pošte Slovenije d.o.o. za preoblikovanje stalne pošte 9245 Spodnji Ivanjci v pogodbeno pošto 9245 Spodnji Ivanjci, ob pogoju, da se pošta 9245 Spodnji Ivanjci ohrani, tudi če pogodbenik odpove pogodbo o sodelovanju, v primeru česar Pošta Slovenije d.o.o. najde drugega pogodbenega partnerja“, za katerega ni glasoval nihče, proti pa so bili vsi prisotni.

Kljub takšnemu mnenju občinskih oblastnikov pa to za Pošto ni obvezujoče in bodo bržkone naredili po svoje. In to nam je potrdil tudi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič, ki je dejal, da bodo njihovi zaposleni kmalu imeli dodatno izobraževanje za delo s pošto, in najpozneje maja letos naj bi prebivalci krajevnih skupnosti Negova in Spodnji Ivanjci, imeli novo pogodbeno pošto v prostorih zadruge v Spodnjih Ivanjcih. Sicer pa, v Pomurju po novem že delujejo tri nekdanje stalne pošte, in sicer v Križevcih na Goričkem, Razkrižju ter Fokovcih.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nasprotujejo preoblikovanju Pošte Spodnji Ivanjci