Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju

 

Priznanja zaslužnim zdravnikom in medicinskim sestram

Bolnica MSSredi aprila je minilo 50 let od ustanovitve Oddelka za otorinolaringologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota. Jubilej so zaznamovali, ko so se na delovnem sestanku v Murski Soboti srečali zdravniki specialisti otorinolaringologije iz vse Slovenije, ob tem pa je bila v gledališču Park še slavnostna akademija. Ob 50 obletnici oddelka, ki mu je v nekem obdobju grozila celo ukinitev, pa so podelili tudi priznanja tistim, ki so zaslužni, da je danes oddelek uspešen, kot je. Prejeli so jih zdravniki: mag. Jože Požun, mag. Breda Breznik-Farkaš, ki je bila predstojnica kar 13 let, in Štefan Kološa ter medicinske sestre Antonija Sedonja, Zlatka Gerenčer in Veronika Novak. Oddelek pa je iz rok podžupanje, zdravnice Simone Čopi prejel tudi zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota.

Oddelek ima od leta 2001 pet bolniških sob s 14 posteljami in dodatnimi potrebnimi funkcionalnimi prostori, od katerih so nekateri skupni. Na oddelku je danes zaposlenih pet zdravnikov specialistov, eden dela le polovični delovni čas, Boris Onišak, dr. med., pa se bo zaradi specializacije na oddelek vrnil čez štiri leta. ORL-patologija v pomurski regiji je zelo raznolika, kar dokazujejo s statističnimi podatki, zato se nenehno borijo za večje število priznanih primerov in postelj. Sedaj imajo priznanih sedem postelj, čeprav bi jih potrebovali štirinajst. Sledijo strokovnim spoznanjem na področju diagnostike in operativnih tehnik in delajo vse endoskopske operacije s področja otorinolaringologije, plastične korekcije štrlečih uhljev, operacije vseh kožnih sprememb na obrazu in vratu ter vse druge rutinske operacije. Odhodov bolnikov z oddelka na zdravljenje v druge regije ni veliko, precej bolnikov pa prihaja na zdravljenje iz drugih regij.

S prihodom dr. Jožeta Požuna iz mariborskega otorinolaringološkega oddelka v Mursko Soboto leta 1963, se je začela prva otorinolaringološka dejavnost v Pomurju v obliki ambulantnega dela. Po končanih trimesečnih najnujnejših adaptacijskih delih zgradbe v Kerenčičevi ulici je bila 12. aprila 1963 otvoritev oddelka. Do takrat so otorilolaringološki bolniki iz Pomurja odhajali na zdravljenje v najbližje ambulante oziroma bolnišnice v Maribor, Szombathely, Zagreb in Gradec. Ambulanta in oddelek z najnujnejšimi prostori sta zaživela v obnovljeni zasebni zgradbi z 32 bolniškimi posteljami v prvem nadstropju zgradbe ter operacijsko sobo in specialistično ambulanto v pritličju. Oprema je bila zelo skromna, stavba pa neprimerna. Težje bolnike in operirance so iz pritličja po ozkem stopnišču prenašali na nosilih do bolniških sob. Prostori so se zaradi slabe izolacije poleti pregrevali, pozimi pa ostajali hladni, moteč pa je bil tudi hrup s ceste. Na oddelku je bil zaposlen samo Jože Požun, dr. med., specialist, na bolnišničnem delu oddelka srednja medicinska sestra, ki je bila glavna sestra oddelka, dve bolničarki in trije pomožni bolničarji z vojaško bolničarsko šolo, v operacijski sobi pa so delali še srednja medicinska sestra, instrumentarka ter pomožni bolničar in za potrebe oddelka še administrativni tehnik in šest snažilk.

Veliko olajšanje za delovanje je bil prihod Branke Lambic, dr. med., ki je prišla na oddelek avgustu leta 1963. Istega leta je bilo sprejetih na oddelek 950 bolnikov, opravljenih 1330 operativnih posegov in 4123 ambulantnih pregledov, saj je bilo na območju, ki toliko desetletij ni imelo otorinolaringološkega oddelka, veliko kroničnih in malignih obolenj vratu in grla ter težkih poškodb v prometu. Vse bolnike so po takratni medicinski doktrini oskrbeli sami, v Ljubljano in takrat še tudi v Zagreb pa so pošiljali le bolnike z malignomi žrela, ustne votline, jezika in otosklerozo. Fluktuacija medicinskega kadra je bila v teh letih dokaj velika. Septembra 1970 je odšla Branka Lambic, dr. med., spec. v Ljubljano in takoj po njenem odhodu se je na oddelku zaposlila Breda Breznik- Farkaš, dr. med., ki je postala po upokojitvi mag. Jožeta Požuna, dr. med., spec., leta 1994 predstojnica oddelka. Prva višja medicinska sestra Antonija Sedonja, ki je bila glavna sestra oddelka, je z oddelka odšla 1969, nadomestila jo je Zlatka Makari, od leta 1980 pa opravlja delo glavne sestre Vera Novak. Marca 1970 je prišel na oddelek Štefan Kološa, dr. med., spec., leta 1986 Hildegard Meler, dr. med. spec., 1987. Nikolaj Lanščak, dr. med., spec., in leta 1989 Mateja Horvat, dr. med., spec. Vsi omenjeni zdravniki, specialisti otorinolaringologi so še vedno zaposleni na oddelku in opravljajo svojo ambulantno in operativno delo. Po končanem podiplomskem študiju pa sta iz otorinolaringologije magistrirala leta 1980 Jože Požun, dr. med., spec., in leta 1984 Breda Breznik - Farkaš, dr. med., spec.

V začetku osemdesetih let so začeli močneje razvijati avdiovestibulološko dejavnost in bili tretja bolnišnica v Slovenji, ki je opravljala razširjene preiskave sluha in ravnotežnega aparata. To dejavnost širijo še naprej in so zelo uspešni pri odkrivanju naglušnosti pri dojenčkih in zdravljenju okvare sluha. Leta 1989 so se preselili v Rakičan v novozgrajen kirurški blok. Ob preselitvi so si četrto nadstropje zgradbe delili z očesnim oddelkom. Imeli so devet bolniških sob s skupaj 28 posteljami in funkcionalnimi prostori, specialistične in avdiovestibulološka ambulanta pa so v pritličju zgradbe, ker je tudi operacijska soba za male kirurške posege. Operacijska soba za večje operacijske posege, ki jih delajo v splošni anesteziji, je v sklopu operacijskega bloka v prvem nadstropju zgradbe. Zdravniki so do leta 1998 po končani dopoldanski službi vse delovne dni in praznike opravljali še dežurstvo, potem pa se je uvedla tako imenovana stalna pripravljenost zdravnikov, dežurstvo pa je ostalo le ob operativnih dnevih, ki so dvakrat na teden. V začetku osemdesetih let je Otorinolaringološka klinika v Ljubljani določila, da se bodo v prihodnje vsa maligna obolenja ustne votline in grla zdravila in operirala v dveh večjih otorinolaringoloških centrih v Mariboru in v Ljubljani in zaradi tega bolniki z rakastim obolenjem odhajajo na zdravljenje v drugo regijo.

V zadnjih šestih letih so v povprečju letno pregledali v specialistični ambulanti 16.500 bolnikov. V povprečju so v zadnjih šestih letih letno naredili 1200 manjših operativnih posegov v lokalni anesteziji in 630 večjih operativnih posegov v splošni anesteziji. Število bolniških oskrbnih dni je iz leta v leto nižje. Prav tako tudi število postelj. V letu 1997 so imeli priznanih 19 postelj, v naslednjih dveh letih 9,2 in 493 priznanih primerov (hospitaliziranih bolnikov). V preteklem letu je bilo število primerov enako, število postelj pa je bilo zmanjšano na 7. Zaradi nizkega števila priznanih primerov in nizkega posteljnega fonda nenehno prekoračujejo dovoljeno število bolnišnično zdravljenih pacientov, saj se število operacij v splošni in lokalni anesteziji ne znižuje, ampak ostaja na približno enaki višini. Tudi število ambulantnih pregledov je visoko in ne kaže tendence padanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove 50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju