„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju

 

Priznanja zaslužnim zdravnikom in medicinskim sestram

Bolnica MSSredi aprila je minilo 50 let od ustanovitve Oddelka za otorinolaringologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota. Jubilej so zaznamovali, ko so se na delovnem sestanku v Murski Soboti srečali zdravniki specialisti otorinolaringologije iz vse Slovenije, ob tem pa je bila v gledališču Park še slavnostna akademija. Ob 50 obletnici oddelka, ki mu je v nekem obdobju grozila celo ukinitev, pa so podelili tudi priznanja tistim, ki so zaslužni, da je danes oddelek uspešen, kot je. Prejeli so jih zdravniki: mag. Jože Požun, mag. Breda Breznik-Farkaš, ki je bila predstojnica kar 13 let, in Štefan Kološa ter medicinske sestre Antonija Sedonja, Zlatka Gerenčer in Veronika Novak. Oddelek pa je iz rok podžupanje, zdravnice Simone Čopi prejel tudi zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota.

Oddelek ima od leta 2001 pet bolniških sob s 14 posteljami in dodatnimi potrebnimi funkcionalnimi prostori, od katerih so nekateri skupni. Na oddelku je danes zaposlenih pet zdravnikov specialistov, eden dela le polovični delovni čas, Boris Onišak, dr. med., pa se bo zaradi specializacije na oddelek vrnil čez štiri leta. ORL-patologija v pomurski regiji je zelo raznolika, kar dokazujejo s statističnimi podatki, zato se nenehno borijo za večje število priznanih primerov in postelj. Sedaj imajo priznanih sedem postelj, čeprav bi jih potrebovali štirinajst. Sledijo strokovnim spoznanjem na področju diagnostike in operativnih tehnik in delajo vse endoskopske operacije s področja otorinolaringologije, plastične korekcije štrlečih uhljev, operacije vseh kožnih sprememb na obrazu in vratu ter vse druge rutinske operacije. Odhodov bolnikov z oddelka na zdravljenje v druge regije ni veliko, precej bolnikov pa prihaja na zdravljenje iz drugih regij.

S prihodom dr. Jožeta Požuna iz mariborskega otorinolaringološkega oddelka v Mursko Soboto leta 1963, se je začela prva otorinolaringološka dejavnost v Pomurju v obliki ambulantnega dela. Po končanih trimesečnih najnujnejših adaptacijskih delih zgradbe v Kerenčičevi ulici je bila 12. aprila 1963 otvoritev oddelka. Do takrat so otorilolaringološki bolniki iz Pomurja odhajali na zdravljenje v najbližje ambulante oziroma bolnišnice v Maribor, Szombathely, Zagreb in Gradec. Ambulanta in oddelek z najnujnejšimi prostori sta zaživela v obnovljeni zasebni zgradbi z 32 bolniškimi posteljami v prvem nadstropju zgradbe ter operacijsko sobo in specialistično ambulanto v pritličju. Oprema je bila zelo skromna, stavba pa neprimerna. Težje bolnike in operirance so iz pritličja po ozkem stopnišču prenašali na nosilih do bolniških sob. Prostori so se zaradi slabe izolacije poleti pregrevali, pozimi pa ostajali hladni, moteč pa je bil tudi hrup s ceste. Na oddelku je bil zaposlen samo Jože Požun, dr. med., specialist, na bolnišničnem delu oddelka srednja medicinska sestra, ki je bila glavna sestra oddelka, dve bolničarki in trije pomožni bolničarji z vojaško bolničarsko šolo, v operacijski sobi pa so delali še srednja medicinska sestra, instrumentarka ter pomožni bolničar in za potrebe oddelka še administrativni tehnik in šest snažilk.

Veliko olajšanje za delovanje je bil prihod Branke Lambic, dr. med., ki je prišla na oddelek avgustu leta 1963. Istega leta je bilo sprejetih na oddelek 950 bolnikov, opravljenih 1330 operativnih posegov in 4123 ambulantnih pregledov, saj je bilo na območju, ki toliko desetletij ni imelo otorinolaringološkega oddelka, veliko kroničnih in malignih obolenj vratu in grla ter težkih poškodb v prometu. Vse bolnike so po takratni medicinski doktrini oskrbeli sami, v Ljubljano in takrat še tudi v Zagreb pa so pošiljali le bolnike z malignomi žrela, ustne votline, jezika in otosklerozo. Fluktuacija medicinskega kadra je bila v teh letih dokaj velika. Septembra 1970 je odšla Branka Lambic, dr. med., spec. v Ljubljano in takoj po njenem odhodu se je na oddelku zaposlila Breda Breznik- Farkaš, dr. med., ki je postala po upokojitvi mag. Jožeta Požuna, dr. med., spec., leta 1994 predstojnica oddelka. Prva višja medicinska sestra Antonija Sedonja, ki je bila glavna sestra oddelka, je z oddelka odšla 1969, nadomestila jo je Zlatka Makari, od leta 1980 pa opravlja delo glavne sestre Vera Novak. Marca 1970 je prišel na oddelek Štefan Kološa, dr. med., spec., leta 1986 Hildegard Meler, dr. med. spec., 1987. Nikolaj Lanščak, dr. med., spec., in leta 1989 Mateja Horvat, dr. med., spec. Vsi omenjeni zdravniki, specialisti otorinolaringologi so še vedno zaposleni na oddelku in opravljajo svojo ambulantno in operativno delo. Po končanem podiplomskem študiju pa sta iz otorinolaringologije magistrirala leta 1980 Jože Požun, dr. med., spec., in leta 1984 Breda Breznik - Farkaš, dr. med., spec.

V začetku osemdesetih let so začeli močneje razvijati avdiovestibulološko dejavnost in bili tretja bolnišnica v Slovenji, ki je opravljala razširjene preiskave sluha in ravnotežnega aparata. To dejavnost širijo še naprej in so zelo uspešni pri odkrivanju naglušnosti pri dojenčkih in zdravljenju okvare sluha. Leta 1989 so se preselili v Rakičan v novozgrajen kirurški blok. Ob preselitvi so si četrto nadstropje zgradbe delili z očesnim oddelkom. Imeli so devet bolniških sob s skupaj 28 posteljami in funkcionalnimi prostori, specialistične in avdiovestibulološka ambulanta pa so v pritličju zgradbe, ker je tudi operacijska soba za male kirurške posege. Operacijska soba za večje operacijske posege, ki jih delajo v splošni anesteziji, je v sklopu operacijskega bloka v prvem nadstropju zgradbe. Zdravniki so do leta 1998 po končani dopoldanski službi vse delovne dni in praznike opravljali še dežurstvo, potem pa se je uvedla tako imenovana stalna pripravljenost zdravnikov, dežurstvo pa je ostalo le ob operativnih dnevih, ki so dvakrat na teden. V začetku osemdesetih let je Otorinolaringološka klinika v Ljubljani določila, da se bodo v prihodnje vsa maligna obolenja ustne votline in grla zdravila in operirala v dveh večjih otorinolaringoloških centrih v Mariboru in v Ljubljani in zaradi tega bolniki z rakastim obolenjem odhajajo na zdravljenje v drugo regijo.

V zadnjih šestih letih so v povprečju letno pregledali v specialistični ambulanti 16.500 bolnikov. V povprečju so v zadnjih šestih letih letno naredili 1200 manjših operativnih posegov v lokalni anesteziji in 630 večjih operativnih posegov v splošni anesteziji. Število bolniških oskrbnih dni je iz leta v leto nižje. Prav tako tudi število postelj. V letu 1997 so imeli priznanih 19 postelj, v naslednjih dveh letih 9,2 in 493 priznanih primerov (hospitaliziranih bolnikov). V preteklem letu je bilo število primerov enako, število postelj pa je bilo zmanjšano na 7. Zaradi nizkega števila priznanih primerov in nizkega posteljnega fonda nenehno prekoračujejo dovoljeno število bolnišnično zdravljenih pacientov, saj se število operacij v splošni in lokalni anesteziji ne znižuje, ampak ostaja na približno enaki višini. Tudi število ambulantnih pregledov je visoko in ne kaže tendence padanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove 50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju