Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju

 

Priznanja zaslužnim zdravnikom in medicinskim sestram

Bolnica MSSredi aprila je minilo 50 let od ustanovitve Oddelka za otorinolaringologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota. Jubilej so zaznamovali, ko so se na delovnem sestanku v Murski Soboti srečali zdravniki specialisti otorinolaringologije iz vse Slovenije, ob tem pa je bila v gledališču Park še slavnostna akademija. Ob 50 obletnici oddelka, ki mu je v nekem obdobju grozila celo ukinitev, pa so podelili tudi priznanja tistim, ki so zaslužni, da je danes oddelek uspešen, kot je. Prejeli so jih zdravniki: mag. Jože Požun, mag. Breda Breznik-Farkaš, ki je bila predstojnica kar 13 let, in Štefan Kološa ter medicinske sestre Antonija Sedonja, Zlatka Gerenčer in Veronika Novak. Oddelek pa je iz rok podžupanje, zdravnice Simone Čopi prejel tudi zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota.

Oddelek ima od leta 2001 pet bolniških sob s 14 posteljami in dodatnimi potrebnimi funkcionalnimi prostori, od katerih so nekateri skupni. Na oddelku je danes zaposlenih pet zdravnikov specialistov, eden dela le polovični delovni čas, Boris Onišak, dr. med., pa se bo zaradi specializacije na oddelek vrnil čez štiri leta. ORL-patologija v pomurski regiji je zelo raznolika, kar dokazujejo s statističnimi podatki, zato se nenehno borijo za večje število priznanih primerov in postelj. Sedaj imajo priznanih sedem postelj, čeprav bi jih potrebovali štirinajst. Sledijo strokovnim spoznanjem na področju diagnostike in operativnih tehnik in delajo vse endoskopske operacije s področja otorinolaringologije, plastične korekcije štrlečih uhljev, operacije vseh kožnih sprememb na obrazu in vratu ter vse druge rutinske operacije. Odhodov bolnikov z oddelka na zdravljenje v druge regije ni veliko, precej bolnikov pa prihaja na zdravljenje iz drugih regij.

S prihodom dr. Jožeta Požuna iz mariborskega otorinolaringološkega oddelka v Mursko Soboto leta 1963, se je začela prva otorinolaringološka dejavnost v Pomurju v obliki ambulantnega dela. Po končanih trimesečnih najnujnejših adaptacijskih delih zgradbe v Kerenčičevi ulici je bila 12. aprila 1963 otvoritev oddelka. Do takrat so otorilolaringološki bolniki iz Pomurja odhajali na zdravljenje v najbližje ambulante oziroma bolnišnice v Maribor, Szombathely, Zagreb in Gradec. Ambulanta in oddelek z najnujnejšimi prostori sta zaživela v obnovljeni zasebni zgradbi z 32 bolniškimi posteljami v prvem nadstropju zgradbe ter operacijsko sobo in specialistično ambulanto v pritličju. Oprema je bila zelo skromna, stavba pa neprimerna. Težje bolnike in operirance so iz pritličja po ozkem stopnišču prenašali na nosilih do bolniških sob. Prostori so se zaradi slabe izolacije poleti pregrevali, pozimi pa ostajali hladni, moteč pa je bil tudi hrup s ceste. Na oddelku je bil zaposlen samo Jože Požun, dr. med., specialist, na bolnišničnem delu oddelka srednja medicinska sestra, ki je bila glavna sestra oddelka, dve bolničarki in trije pomožni bolničarji z vojaško bolničarsko šolo, v operacijski sobi pa so delali še srednja medicinska sestra, instrumentarka ter pomožni bolničar in za potrebe oddelka še administrativni tehnik in šest snažilk.

Veliko olajšanje za delovanje je bil prihod Branke Lambic, dr. med., ki je prišla na oddelek avgustu leta 1963. Istega leta je bilo sprejetih na oddelek 950 bolnikov, opravljenih 1330 operativnih posegov in 4123 ambulantnih pregledov, saj je bilo na območju, ki toliko desetletij ni imelo otorinolaringološkega oddelka, veliko kroničnih in malignih obolenj vratu in grla ter težkih poškodb v prometu. Vse bolnike so po takratni medicinski doktrini oskrbeli sami, v Ljubljano in takrat še tudi v Zagreb pa so pošiljali le bolnike z malignomi žrela, ustne votline, jezika in otosklerozo. Fluktuacija medicinskega kadra je bila v teh letih dokaj velika. Septembra 1970 je odšla Branka Lambic, dr. med., spec. v Ljubljano in takoj po njenem odhodu se je na oddelku zaposlila Breda Breznik- Farkaš, dr. med., ki je postala po upokojitvi mag. Jožeta Požuna, dr. med., spec., leta 1994 predstojnica oddelka. Prva višja medicinska sestra Antonija Sedonja, ki je bila glavna sestra oddelka, je z oddelka odšla 1969, nadomestila jo je Zlatka Makari, od leta 1980 pa opravlja delo glavne sestre Vera Novak. Marca 1970 je prišel na oddelek Štefan Kološa, dr. med., spec., leta 1986 Hildegard Meler, dr. med. spec., 1987. Nikolaj Lanščak, dr. med., spec., in leta 1989 Mateja Horvat, dr. med., spec. Vsi omenjeni zdravniki, specialisti otorinolaringologi so še vedno zaposleni na oddelku in opravljajo svojo ambulantno in operativno delo. Po končanem podiplomskem študiju pa sta iz otorinolaringologije magistrirala leta 1980 Jože Požun, dr. med., spec., in leta 1984 Breda Breznik - Farkaš, dr. med., spec.

V začetku osemdesetih let so začeli močneje razvijati avdiovestibulološko dejavnost in bili tretja bolnišnica v Slovenji, ki je opravljala razširjene preiskave sluha in ravnotežnega aparata. To dejavnost širijo še naprej in so zelo uspešni pri odkrivanju naglušnosti pri dojenčkih in zdravljenju okvare sluha. Leta 1989 so se preselili v Rakičan v novozgrajen kirurški blok. Ob preselitvi so si četrto nadstropje zgradbe delili z očesnim oddelkom. Imeli so devet bolniških sob s skupaj 28 posteljami in funkcionalnimi prostori, specialistične in avdiovestibulološka ambulanta pa so v pritličju zgradbe, ker je tudi operacijska soba za male kirurške posege. Operacijska soba za večje operacijske posege, ki jih delajo v splošni anesteziji, je v sklopu operacijskega bloka v prvem nadstropju zgradbe. Zdravniki so do leta 1998 po končani dopoldanski službi vse delovne dni in praznike opravljali še dežurstvo, potem pa se je uvedla tako imenovana stalna pripravljenost zdravnikov, dežurstvo pa je ostalo le ob operativnih dnevih, ki so dvakrat na teden. V začetku osemdesetih let je Otorinolaringološka klinika v Ljubljani določila, da se bodo v prihodnje vsa maligna obolenja ustne votline in grla zdravila in operirala v dveh večjih otorinolaringoloških centrih v Mariboru in v Ljubljani in zaradi tega bolniki z rakastim obolenjem odhajajo na zdravljenje v drugo regijo.

V zadnjih šestih letih so v povprečju letno pregledali v specialistični ambulanti 16.500 bolnikov. V povprečju so v zadnjih šestih letih letno naredili 1200 manjših operativnih posegov v lokalni anesteziji in 630 večjih operativnih posegov v splošni anesteziji. Število bolniških oskrbnih dni je iz leta v leto nižje. Prav tako tudi število postelj. V letu 1997 so imeli priznanih 19 postelj, v naslednjih dveh letih 9,2 in 493 priznanih primerov (hospitaliziranih bolnikov). V preteklem letu je bilo število primerov enako, število postelj pa je bilo zmanjšano na 7. Zaradi nizkega števila priznanih primerov in nizkega posteljnega fonda nenehno prekoračujejo dovoljeno število bolnišnično zdravljenih pacientov, saj se število operacij v splošni in lokalni anesteziji ne znižuje, ampak ostaja na približno enaki višini. Tudi število ambulantnih pregledov je visoko in ne kaže tendence padanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove 50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju