Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju

 

Priznanja zaslužnim zdravnikom in medicinskim sestram

Bolnica MSSredi aprila je minilo 50 let od ustanovitve Oddelka za otorinolaringologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota. Jubilej so zaznamovali, ko so se na delovnem sestanku v Murski Soboti srečali zdravniki specialisti otorinolaringologije iz vse Slovenije, ob tem pa je bila v gledališču Park še slavnostna akademija. Ob 50 obletnici oddelka, ki mu je v nekem obdobju grozila celo ukinitev, pa so podelili tudi priznanja tistim, ki so zaslužni, da je danes oddelek uspešen, kot je. Prejeli so jih zdravniki: mag. Jože Požun, mag. Breda Breznik-Farkaš, ki je bila predstojnica kar 13 let, in Štefan Kološa ter medicinske sestre Antonija Sedonja, Zlatka Gerenčer in Veronika Novak. Oddelek pa je iz rok podžupanje, zdravnice Simone Čopi prejel tudi zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota.

Oddelek ima od leta 2001 pet bolniških sob s 14 posteljami in dodatnimi potrebnimi funkcionalnimi prostori, od katerih so nekateri skupni. Na oddelku je danes zaposlenih pet zdravnikov specialistov, eden dela le polovični delovni čas, Boris Onišak, dr. med., pa se bo zaradi specializacije na oddelek vrnil čez štiri leta. ORL-patologija v pomurski regiji je zelo raznolika, kar dokazujejo s statističnimi podatki, zato se nenehno borijo za večje število priznanih primerov in postelj. Sedaj imajo priznanih sedem postelj, čeprav bi jih potrebovali štirinajst. Sledijo strokovnim spoznanjem na področju diagnostike in operativnih tehnik in delajo vse endoskopske operacije s področja otorinolaringologije, plastične korekcije štrlečih uhljev, operacije vseh kožnih sprememb na obrazu in vratu ter vse druge rutinske operacije. Odhodov bolnikov z oddelka na zdravljenje v druge regije ni veliko, precej bolnikov pa prihaja na zdravljenje iz drugih regij.

S prihodom dr. Jožeta Požuna iz mariborskega otorinolaringološkega oddelka v Mursko Soboto leta 1963, se je začela prva otorinolaringološka dejavnost v Pomurju v obliki ambulantnega dela. Po končanih trimesečnih najnujnejših adaptacijskih delih zgradbe v Kerenčičevi ulici je bila 12. aprila 1963 otvoritev oddelka. Do takrat so otorilolaringološki bolniki iz Pomurja odhajali na zdravljenje v najbližje ambulante oziroma bolnišnice v Maribor, Szombathely, Zagreb in Gradec. Ambulanta in oddelek z najnujnejšimi prostori sta zaživela v obnovljeni zasebni zgradbi z 32 bolniškimi posteljami v prvem nadstropju zgradbe ter operacijsko sobo in specialistično ambulanto v pritličju. Oprema je bila zelo skromna, stavba pa neprimerna. Težje bolnike in operirance so iz pritličja po ozkem stopnišču prenašali na nosilih do bolniških sob. Prostori so se zaradi slabe izolacije poleti pregrevali, pozimi pa ostajali hladni, moteč pa je bil tudi hrup s ceste. Na oddelku je bil zaposlen samo Jože Požun, dr. med., specialist, na bolnišničnem delu oddelka srednja medicinska sestra, ki je bila glavna sestra oddelka, dve bolničarki in trije pomožni bolničarji z vojaško bolničarsko šolo, v operacijski sobi pa so delali še srednja medicinska sestra, instrumentarka ter pomožni bolničar in za potrebe oddelka še administrativni tehnik in šest snažilk.

Veliko olajšanje za delovanje je bil prihod Branke Lambic, dr. med., ki je prišla na oddelek avgustu leta 1963. Istega leta je bilo sprejetih na oddelek 950 bolnikov, opravljenih 1330 operativnih posegov in 4123 ambulantnih pregledov, saj je bilo na območju, ki toliko desetletij ni imelo otorinolaringološkega oddelka, veliko kroničnih in malignih obolenj vratu in grla ter težkih poškodb v prometu. Vse bolnike so po takratni medicinski doktrini oskrbeli sami, v Ljubljano in takrat še tudi v Zagreb pa so pošiljali le bolnike z malignomi žrela, ustne votline, jezika in otosklerozo. Fluktuacija medicinskega kadra je bila v teh letih dokaj velika. Septembra 1970 je odšla Branka Lambic, dr. med., spec. v Ljubljano in takoj po njenem odhodu se je na oddelku zaposlila Breda Breznik- Farkaš, dr. med., ki je postala po upokojitvi mag. Jožeta Požuna, dr. med., spec., leta 1994 predstojnica oddelka. Prva višja medicinska sestra Antonija Sedonja, ki je bila glavna sestra oddelka, je z oddelka odšla 1969, nadomestila jo je Zlatka Makari, od leta 1980 pa opravlja delo glavne sestre Vera Novak. Marca 1970 je prišel na oddelek Štefan Kološa, dr. med., spec., leta 1986 Hildegard Meler, dr. med. spec., 1987. Nikolaj Lanščak, dr. med., spec., in leta 1989 Mateja Horvat, dr. med., spec. Vsi omenjeni zdravniki, specialisti otorinolaringologi so še vedno zaposleni na oddelku in opravljajo svojo ambulantno in operativno delo. Po končanem podiplomskem študiju pa sta iz otorinolaringologije magistrirala leta 1980 Jože Požun, dr. med., spec., in leta 1984 Breda Breznik - Farkaš, dr. med., spec.

V začetku osemdesetih let so začeli močneje razvijati avdiovestibulološko dejavnost in bili tretja bolnišnica v Slovenji, ki je opravljala razširjene preiskave sluha in ravnotežnega aparata. To dejavnost širijo še naprej in so zelo uspešni pri odkrivanju naglušnosti pri dojenčkih in zdravljenju okvare sluha. Leta 1989 so se preselili v Rakičan v novozgrajen kirurški blok. Ob preselitvi so si četrto nadstropje zgradbe delili z očesnim oddelkom. Imeli so devet bolniških sob s skupaj 28 posteljami in funkcionalnimi prostori, specialistične in avdiovestibulološka ambulanta pa so v pritličju zgradbe, ker je tudi operacijska soba za male kirurške posege. Operacijska soba za večje operacijske posege, ki jih delajo v splošni anesteziji, je v sklopu operacijskega bloka v prvem nadstropju zgradbe. Zdravniki so do leta 1998 po končani dopoldanski službi vse delovne dni in praznike opravljali še dežurstvo, potem pa se je uvedla tako imenovana stalna pripravljenost zdravnikov, dežurstvo pa je ostalo le ob operativnih dnevih, ki so dvakrat na teden. V začetku osemdesetih let je Otorinolaringološka klinika v Ljubljani določila, da se bodo v prihodnje vsa maligna obolenja ustne votline in grla zdravila in operirala v dveh večjih otorinolaringoloških centrih v Mariboru in v Ljubljani in zaradi tega bolniki z rakastim obolenjem odhajajo na zdravljenje v drugo regijo.

V zadnjih šestih letih so v povprečju letno pregledali v specialistični ambulanti 16.500 bolnikov. V povprečju so v zadnjih šestih letih letno naredili 1200 manjših operativnih posegov v lokalni anesteziji in 630 večjih operativnih posegov v splošni anesteziji. Število bolniških oskrbnih dni je iz leta v leto nižje. Prav tako tudi število postelj. V letu 1997 so imeli priznanih 19 postelj, v naslednjih dveh letih 9,2 in 493 priznanih primerov (hospitaliziranih bolnikov). V preteklem letu je bilo število primerov enako, število postelj pa je bilo zmanjšano na 7. Zaradi nizkega števila priznanih primerov in nizkega posteljnega fonda nenehno prekoračujejo dovoljeno število bolnišnično zdravljenih pacientov, saj se število operacij v splošni in lokalni anesteziji ne znižuje, ampak ostaja na približno enaki višini. Tudi število ambulantnih pregledov je visoko in ne kaže tendence padanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove 50 let otorinolaringološkega oddelka v Pomurju