Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Denarna nagrada diplomantki Kristini

 

Podeljena je 2. Saubermacherjeva okoljska nagrada

Diplomantka Kristina s čekomPomen odgovornega ravnanja do okolja in skrb za ustrezno ravnanje z odpadki sta temeljni vodili, ki jim v Saubermacherju Slovenija sledijo vseskozi zadnjih 23 let prisotnosti v slovenskem prostoru. Prav zaradi tega so se znova odločili podeliti tokrat že 2. Saubermacherjevo okoljsko nagrado (SON), ki je tudi letos vzpodbudila k razmišljanju tiste mlade upe, ki se zavedajo pomena odgovornega ravnanja do okolja. Svoja dela je prijavilo kar 12 diplomantov, izmed katerih je strokovna komisija nato izbrala sedem del, ki so prišla v ožji izbor. Tokratna denarna nagrada za najbolj izvirno nalogo pa je letos šla v roke diplomantki Univerze v Mariboru Kristini Pečovnik.

Izbor najboljših del, povezanih z okoljem in ustreznim ravnanjem z odpadki, je tudi letos potekal v sodelovanju s slovenskimi fakultetami, in sicer Fakulteto za strojništvo Univerza v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za znanosti o okolju Univerza v Novi Gorici. Izmed sedmih del, ki so prišla v ožji izbor, je strokovna komisija v sestavi mag. Emil Škrinjar, univ. dipl. ing. kem. tehn., kot predsednik, ter člani: asist. dr. Filip Kokalj (FS UNI MB), doc. dr. Andreja Žgajnar Gotvajn (FKKT UNI LJ), asist. dr. Mario Krzyk (FGG UNI LJ), in prof. dr. Anton Brancelj (FZO UNI NG), soglasno izbrala za zmagovalno nalogo delo diplomantke Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru Kristine Pečovnik z naslovom: Učinkovitost kemijsko modificiranih NF membran pri zadrževanju ionov težkih kovin. Slednja je od podjetja Saubermacher prejela denarno nagrado v vrednosti 1.500 EUR, namenjenih nadaljnjemu pridobivanju znanja in razvijanju novih, inovativnih idej.

Letnikova in Horvat predstavila pomen nagrade»Tokratna, že 2. Saubermacherjeva okoljska nagrada nas je znova presenetila, saj se je nanjo prijavilo kar nekaj odličnih in vizionarsko usmerjenih nalog. Za uspešno izvedbo se lahko tudi letos zahvalimo fakultetam, ki so nam znova stopile nasproti in uspešno izpeljale izbor. Veseli nas, da se interes za vključitev v naš natečaj iz leta v leto povečuje, saj se je letos nanj prijavilo šest nalog več kot leto poprej, letošnjemu izboru pa smo dodali tudi sodelovanje s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane, ki v preteklem letu na izboru še ni sodelovala. Zanimivo je predvsem to, da smo letos lahko zabeležili v večini diplomska dela deklet, kjer se nam je gotovo porajalo vprašanje, ali si predstavnice nežnejšega spola upajo bolj odgovorno razmišljati do okolja in odpadkov? To je vprašanje, ki si ga puščamo odprtega za prihodnje leto, ko bomo podeljevali takrat že 3. SON. Želimo pa si, da je letošnji izbor spodbuda in povabilo k razmišljanju, da se bo prihodnje leto še več mladih diplomantov odločilo ter svoje ideje in vizije prijavilo na SON. Le s spodbujanjem drugačnega in naprednega razmišljanja bomo spodbudili ljudi, da se zavedo pomena odgovornega ravnanja z odpadki in skupaj z nami ustvarjajo Za življenja vredno okolje«, je ob predaji SON povedala direktorica podjetja Saubermacher Slovenija, d.o.o., mag. Mojca Letnik.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Denarna nagrada diplomantki Kristini