Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panvitina rast plod dobre letine!

 

Skupina Panvita z občutno izboljšanim poslovnim rezultatom v letu 2012

Panvita - tiskovna konferencaNajvečja pridelovalka hrane v državi, Skupina Panvita je prihodke od prodaje v lanskem letu povečala za slabo desetino v primerjavi z letom 2011. Vrednost prodaje je presegla 133 milijonov evrov, kar je 10,8 milijona evrov več kot leto pred tem. Skupni dobiček celotne skupine brez vključitve obresti, davkov in amortizacije znaša 7,4 milijona evrov, kar je 52 % več kot leto prej. Čisti dobiček pa se giblje okrog dveh milijonov evrov. Na rast prihodkov so po besedah predsednika uprave mag. Petra Polaniča vplivale ugodne vremenske razmere, ki so vplivale na visoke in kakovostne pridelke žit in oljnic, dobra pa je bila tudi letina koruze in to kljub suši na nekaterih območjih Pomurja. Tako Panvita iz tega naslova beleži rekordne količine odkupljenih žit, oljnic in koruze. Svoje so prispevale tudi sorazmerno visoke cene omenjenih poljščin. Panvita še vedno ustvarja več kot devet desetin prihodkov na domačem trgu.

Slovenija ostaja brez prašičev...

Da rezultati niso še boljši pa je vzrok v izredno negotovih razmerah v katerih posluje agroživilska industrija. Razmere v prašičereji se še poslabšujejo, hkrati pa so v drugi polovici lanskega leta, ki se nadaljuje v letošnjem letu zaznali padec potrošnje, oziroma racionalnejše nakupe potrošnikov. Skupina je svoj položaj v primarnem sektorju okrepila z dolgoročnim zakupom 250 hektarjev obdelovalnih površin v lanskem in 250 hektarjev v letošnjem letu v sosednji Madžarski. „Na poslovanje v preteklem letu je najbolj vplivala ugodna spomladanska žetev z rekordnimi donosi, rekordno visok prevzem vseh vrst žit in koruze ter ukinitev reprodukcijskega dela proizvodnega procesa v prašičereji“, pravi mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, ki je izpostavil, da je situacija v prašičereji še vedno slaba in pod velikim pritiskom visokih cen vhodnih surovin. Kljub temu je Skupina Panvita v lanskem letu odprla tudi dva mesna centra, in sicer v Kopru in v Kranju, ob tem so v lanskem letu uspeli dokončati investicijo v toplovod iz bioplinarne Jezera v Rakičanu do bolnišnice v Murski Soboti.

Večino prometa v letu 2012 je Skupina Panvita ustvarila na domačem trgu, in sicer 92 odstotkov, preostali delež pa na tujih trgih, kamor izvažajo predvsem mesne izdelke. Na Madžarskem so v preteklem letu najeli dodatnih 250 hektarjev površin, prav toliko pa načrtujejo tudi v letošnjem letu. V Skupini Panvita, po vstopu Hrvaške v EU 1. julija letos, pričakujejo tudi povečan obseg prodaje na sosednjem trgu. Mag. Peter Polanič je še izpostavil: „V Skupini Panvita smo s poslovanjem v preteklem letu, glede na razmere v katerih se nahaja tako prašičereja, kot cela živilska industrija, zadovoljni. Ob vseh investicijah in ostalih projektih, ki smo jih izvedli v letu 2012, smo v primerjavi z letom 2011 dosegli 9-odstotno rast skupnih prihodkov. Zaradi gospodarske situacije in ekonomskih razmer na trgu smo v Skupini Panvita v preteklem letu ukinili reprodukcijski proces oziroma lastno prirejo plemenskih svinj in sedaj izvajamo zgolj proces pitanja. Zaradi vedno slabše situacije v prašičereji in njenega postopnega ukinjanja na nacionalnih ravni, se nam lahko zgodi, da bomo v Sloveniji postali povsem odvisni od tujega mesa in s tem povezanimi višjimi cenami“. Polanič tudi dodaja, da bodo v poljedelskem programu razširili svojo dejavnost tudi na alternativne kulture in bodo v svoj portfelj dodali še česen, jajčevce, melone, kvinojo in čičeriko.

Panvita - inovacijeČlan uprave Skupine Panvita, mag. Simon Ravnič, je ob bok poslovnim rezultatom in načrtom izpostavil eno glavnih konkurenčnih prednosti Skupine Panvita, to je poslovni model vertikalno integrirane pridelave in predelave. »Stanje na področju samooskrbe v Sloveniji ni rožnato. V Skupini Panvita še vedno verjamemo, da je v danih razmerah to pravi model za podporo slovenske samooskrbe, od katerega imajo največje koristi tudi potrošniki. Partnersko sodelovanje z družinskimi kmetijami želimo v letošnjem letu obdržati na lanskem nivoju, ki je bilo rekordno. Verjamemo v medsebojno sodelovanje in partnerstvo s slovenskimi kmetijami in podjetji, saj s tem prispevamo tudi k prehranski varnosti in samooskrbi v Sloveniji,« ob koncu dodaja Simon Ravnič.

Izvršni direktor za komercialo Aljaž Podlogar je ob predstavitvi letnih rezultatov poudaril, da so skupne prihodke, ki so si jih postavili za leto 2012, presegli in to kar za 90 milijonov evrov. »Naš cilj za leto 2013 je dvigniti skupno vrednost prodaje na 134 milijonov evrov. Še naprej si bomo prizadevali krepiti našo pozicijo na tujih trgih, predvsem na Hrvaškem. Utrjevali bomo tudi blagovno znamko AVE na domačem trgu, saj smo zelo ponosni na to, da imamo proizvodnjo brez glavnih alergenov,« dodaja Aljaž Podlogar. Ena izmed večjih promocijskih aktivnosti v letošnjem letu je vsekakor sodelovanje na evropskem prvenstvu v košarki v drugi polovici leta, kjer je Skupina Panvita ponosni sponzor največje letošnje športne prireditve v Sloveniji. Prav tako so aprila letos uspešno razširili svoj program z linijo ameriškega žara, s katero so že prvi mesec prodaje presegli pričakovanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Panvitina rast plod dobre letine!