Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panvitina rast plod dobre letine!

 

Skupina Panvita z občutno izboljšanim poslovnim rezultatom v letu 2012

Panvita - tiskovna konferencaNajvečja pridelovalka hrane v državi, Skupina Panvita je prihodke od prodaje v lanskem letu povečala za slabo desetino v primerjavi z letom 2011. Vrednost prodaje je presegla 133 milijonov evrov, kar je 10,8 milijona evrov več kot leto pred tem. Skupni dobiček celotne skupine brez vključitve obresti, davkov in amortizacije znaša 7,4 milijona evrov, kar je 52 % več kot leto prej. Čisti dobiček pa se giblje okrog dveh milijonov evrov. Na rast prihodkov so po besedah predsednika uprave mag. Petra Polaniča vplivale ugodne vremenske razmere, ki so vplivale na visoke in kakovostne pridelke žit in oljnic, dobra pa je bila tudi letina koruze in to kljub suši na nekaterih območjih Pomurja. Tako Panvita iz tega naslova beleži rekordne količine odkupljenih žit, oljnic in koruze. Svoje so prispevale tudi sorazmerno visoke cene omenjenih poljščin. Panvita še vedno ustvarja več kot devet desetin prihodkov na domačem trgu.

Slovenija ostaja brez prašičev...

Da rezultati niso še boljši pa je vzrok v izredno negotovih razmerah v katerih posluje agroživilska industrija. Razmere v prašičereji se še poslabšujejo, hkrati pa so v drugi polovici lanskega leta, ki se nadaljuje v letošnjem letu zaznali padec potrošnje, oziroma racionalnejše nakupe potrošnikov. Skupina je svoj položaj v primarnem sektorju okrepila z dolgoročnim zakupom 250 hektarjev obdelovalnih površin v lanskem in 250 hektarjev v letošnjem letu v sosednji Madžarski. „Na poslovanje v preteklem letu je najbolj vplivala ugodna spomladanska žetev z rekordnimi donosi, rekordno visok prevzem vseh vrst žit in koruze ter ukinitev reprodukcijskega dela proizvodnega procesa v prašičereji“, pravi mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, ki je izpostavil, da je situacija v prašičereji še vedno slaba in pod velikim pritiskom visokih cen vhodnih surovin. Kljub temu je Skupina Panvita v lanskem letu odprla tudi dva mesna centra, in sicer v Kopru in v Kranju, ob tem so v lanskem letu uspeli dokončati investicijo v toplovod iz bioplinarne Jezera v Rakičanu do bolnišnice v Murski Soboti.

Večino prometa v letu 2012 je Skupina Panvita ustvarila na domačem trgu, in sicer 92 odstotkov, preostali delež pa na tujih trgih, kamor izvažajo predvsem mesne izdelke. Na Madžarskem so v preteklem letu najeli dodatnih 250 hektarjev površin, prav toliko pa načrtujejo tudi v letošnjem letu. V Skupini Panvita, po vstopu Hrvaške v EU 1. julija letos, pričakujejo tudi povečan obseg prodaje na sosednjem trgu. Mag. Peter Polanič je še izpostavil: „V Skupini Panvita smo s poslovanjem v preteklem letu, glede na razmere v katerih se nahaja tako prašičereja, kot cela živilska industrija, zadovoljni. Ob vseh investicijah in ostalih projektih, ki smo jih izvedli v letu 2012, smo v primerjavi z letom 2011 dosegli 9-odstotno rast skupnih prihodkov. Zaradi gospodarske situacije in ekonomskih razmer na trgu smo v Skupini Panvita v preteklem letu ukinili reprodukcijski proces oziroma lastno prirejo plemenskih svinj in sedaj izvajamo zgolj proces pitanja. Zaradi vedno slabše situacije v prašičereji in njenega postopnega ukinjanja na nacionalnih ravni, se nam lahko zgodi, da bomo v Sloveniji postali povsem odvisni od tujega mesa in s tem povezanimi višjimi cenami“. Polanič tudi dodaja, da bodo v poljedelskem programu razširili svojo dejavnost tudi na alternativne kulture in bodo v svoj portfelj dodali še česen, jajčevce, melone, kvinojo in čičeriko.

Panvita - inovacijeČlan uprave Skupine Panvita, mag. Simon Ravnič, je ob bok poslovnim rezultatom in načrtom izpostavil eno glavnih konkurenčnih prednosti Skupine Panvita, to je poslovni model vertikalno integrirane pridelave in predelave. »Stanje na področju samooskrbe v Sloveniji ni rožnato. V Skupini Panvita še vedno verjamemo, da je v danih razmerah to pravi model za podporo slovenske samooskrbe, od katerega imajo največje koristi tudi potrošniki. Partnersko sodelovanje z družinskimi kmetijami želimo v letošnjem letu obdržati na lanskem nivoju, ki je bilo rekordno. Verjamemo v medsebojno sodelovanje in partnerstvo s slovenskimi kmetijami in podjetji, saj s tem prispevamo tudi k prehranski varnosti in samooskrbi v Sloveniji,« ob koncu dodaja Simon Ravnič.

Izvršni direktor za komercialo Aljaž Podlogar je ob predstavitvi letnih rezultatov poudaril, da so skupne prihodke, ki so si jih postavili za leto 2012, presegli in to kar za 90 milijonov evrov. »Naš cilj za leto 2013 je dvigniti skupno vrednost prodaje na 134 milijonov evrov. Še naprej si bomo prizadevali krepiti našo pozicijo na tujih trgih, predvsem na Hrvaškem. Utrjevali bomo tudi blagovno znamko AVE na domačem trgu, saj smo zelo ponosni na to, da imamo proizvodnjo brez glavnih alergenov,« dodaja Aljaž Podlogar. Ena izmed večjih promocijskih aktivnosti v letošnjem letu je vsekakor sodelovanje na evropskem prvenstvu v košarki v drugi polovici leta, kjer je Skupina Panvita ponosni sponzor največje letošnje športne prireditve v Sloveniji. Prav tako so aprila letos uspešno razširili svoj program z linijo ameriškega žara, s katero so že prvi mesec prodaje presegli pričakovanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Panvitina rast plod dobre letine!