Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panvitina rast plod dobre letine!

 

Skupina Panvita z občutno izboljšanim poslovnim rezultatom v letu 2012

Panvita - tiskovna konferencaNajvečja pridelovalka hrane v državi, Skupina Panvita je prihodke od prodaje v lanskem letu povečala za slabo desetino v primerjavi z letom 2011. Vrednost prodaje je presegla 133 milijonov evrov, kar je 10,8 milijona evrov več kot leto pred tem. Skupni dobiček celotne skupine brez vključitve obresti, davkov in amortizacije znaša 7,4 milijona evrov, kar je 52 % več kot leto prej. Čisti dobiček pa se giblje okrog dveh milijonov evrov. Na rast prihodkov so po besedah predsednika uprave mag. Petra Polaniča vplivale ugodne vremenske razmere, ki so vplivale na visoke in kakovostne pridelke žit in oljnic, dobra pa je bila tudi letina koruze in to kljub suši na nekaterih območjih Pomurja. Tako Panvita iz tega naslova beleži rekordne količine odkupljenih žit, oljnic in koruze. Svoje so prispevale tudi sorazmerno visoke cene omenjenih poljščin. Panvita še vedno ustvarja več kot devet desetin prihodkov na domačem trgu.

Slovenija ostaja brez prašičev...

Da rezultati niso še boljši pa je vzrok v izredno negotovih razmerah v katerih posluje agroživilska industrija. Razmere v prašičereji se še poslabšujejo, hkrati pa so v drugi polovici lanskega leta, ki se nadaljuje v letošnjem letu zaznali padec potrošnje, oziroma racionalnejše nakupe potrošnikov. Skupina je svoj položaj v primarnem sektorju okrepila z dolgoročnim zakupom 250 hektarjev obdelovalnih površin v lanskem in 250 hektarjev v letošnjem letu v sosednji Madžarski. „Na poslovanje v preteklem letu je najbolj vplivala ugodna spomladanska žetev z rekordnimi donosi, rekordno visok prevzem vseh vrst žit in koruze ter ukinitev reprodukcijskega dela proizvodnega procesa v prašičereji“, pravi mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, ki je izpostavil, da je situacija v prašičereji še vedno slaba in pod velikim pritiskom visokih cen vhodnih surovin. Kljub temu je Skupina Panvita v lanskem letu odprla tudi dva mesna centra, in sicer v Kopru in v Kranju, ob tem so v lanskem letu uspeli dokončati investicijo v toplovod iz bioplinarne Jezera v Rakičanu do bolnišnice v Murski Soboti.

Večino prometa v letu 2012 je Skupina Panvita ustvarila na domačem trgu, in sicer 92 odstotkov, preostali delež pa na tujih trgih, kamor izvažajo predvsem mesne izdelke. Na Madžarskem so v preteklem letu najeli dodatnih 250 hektarjev površin, prav toliko pa načrtujejo tudi v letošnjem letu. V Skupini Panvita, po vstopu Hrvaške v EU 1. julija letos, pričakujejo tudi povečan obseg prodaje na sosednjem trgu. Mag. Peter Polanič je še izpostavil: „V Skupini Panvita smo s poslovanjem v preteklem letu, glede na razmere v katerih se nahaja tako prašičereja, kot cela živilska industrija, zadovoljni. Ob vseh investicijah in ostalih projektih, ki smo jih izvedli v letu 2012, smo v primerjavi z letom 2011 dosegli 9-odstotno rast skupnih prihodkov. Zaradi gospodarske situacije in ekonomskih razmer na trgu smo v Skupini Panvita v preteklem letu ukinili reprodukcijski proces oziroma lastno prirejo plemenskih svinj in sedaj izvajamo zgolj proces pitanja. Zaradi vedno slabše situacije v prašičereji in njenega postopnega ukinjanja na nacionalnih ravni, se nam lahko zgodi, da bomo v Sloveniji postali povsem odvisni od tujega mesa in s tem povezanimi višjimi cenami“. Polanič tudi dodaja, da bodo v poljedelskem programu razširili svojo dejavnost tudi na alternativne kulture in bodo v svoj portfelj dodali še česen, jajčevce, melone, kvinojo in čičeriko.

Panvita - inovacijeČlan uprave Skupine Panvita, mag. Simon Ravnič, je ob bok poslovnim rezultatom in načrtom izpostavil eno glavnih konkurenčnih prednosti Skupine Panvita, to je poslovni model vertikalno integrirane pridelave in predelave. »Stanje na področju samooskrbe v Sloveniji ni rožnato. V Skupini Panvita še vedno verjamemo, da je v danih razmerah to pravi model za podporo slovenske samooskrbe, od katerega imajo največje koristi tudi potrošniki. Partnersko sodelovanje z družinskimi kmetijami želimo v letošnjem letu obdržati na lanskem nivoju, ki je bilo rekordno. Verjamemo v medsebojno sodelovanje in partnerstvo s slovenskimi kmetijami in podjetji, saj s tem prispevamo tudi k prehranski varnosti in samooskrbi v Sloveniji,« ob koncu dodaja Simon Ravnič.

Izvršni direktor za komercialo Aljaž Podlogar je ob predstavitvi letnih rezultatov poudaril, da so skupne prihodke, ki so si jih postavili za leto 2012, presegli in to kar za 90 milijonov evrov. »Naš cilj za leto 2013 je dvigniti skupno vrednost prodaje na 134 milijonov evrov. Še naprej si bomo prizadevali krepiti našo pozicijo na tujih trgih, predvsem na Hrvaškem. Utrjevali bomo tudi blagovno znamko AVE na domačem trgu, saj smo zelo ponosni na to, da imamo proizvodnjo brez glavnih alergenov,« dodaja Aljaž Podlogar. Ena izmed večjih promocijskih aktivnosti v letošnjem letu je vsekakor sodelovanje na evropskem prvenstvu v košarki v drugi polovici leta, kjer je Skupina Panvita ponosni sponzor največje letošnje športne prireditve v Sloveniji. Prav tako so aprila letos uspešno razširili svoj program z linijo ameriškega žara, s katero so že prvi mesec prodaje presegli pričakovanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Panvitina rast plod dobre letine!