Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Panvitina rast plod dobre letine!

 

Skupina Panvita z občutno izboljšanim poslovnim rezultatom v letu 2012

Panvita - tiskovna konferencaNajvečja pridelovalka hrane v državi, Skupina Panvita je prihodke od prodaje v lanskem letu povečala za slabo desetino v primerjavi z letom 2011. Vrednost prodaje je presegla 133 milijonov evrov, kar je 10,8 milijona evrov več kot leto pred tem. Skupni dobiček celotne skupine brez vključitve obresti, davkov in amortizacije znaša 7,4 milijona evrov, kar je 52 % več kot leto prej. Čisti dobiček pa se giblje okrog dveh milijonov evrov. Na rast prihodkov so po besedah predsednika uprave mag. Petra Polaniča vplivale ugodne vremenske razmere, ki so vplivale na visoke in kakovostne pridelke žit in oljnic, dobra pa je bila tudi letina koruze in to kljub suši na nekaterih območjih Pomurja. Tako Panvita iz tega naslova beleži rekordne količine odkupljenih žit, oljnic in koruze. Svoje so prispevale tudi sorazmerno visoke cene omenjenih poljščin. Panvita še vedno ustvarja več kot devet desetin prihodkov na domačem trgu.

Slovenija ostaja brez prašičev...

Da rezultati niso še boljši pa je vzrok v izredno negotovih razmerah v katerih posluje agroživilska industrija. Razmere v prašičereji se še poslabšujejo, hkrati pa so v drugi polovici lanskega leta, ki se nadaljuje v letošnjem letu zaznali padec potrošnje, oziroma racionalnejše nakupe potrošnikov. Skupina je svoj položaj v primarnem sektorju okrepila z dolgoročnim zakupom 250 hektarjev obdelovalnih površin v lanskem in 250 hektarjev v letošnjem letu v sosednji Madžarski. „Na poslovanje v preteklem letu je najbolj vplivala ugodna spomladanska žetev z rekordnimi donosi, rekordno visok prevzem vseh vrst žit in koruze ter ukinitev reprodukcijskega dela proizvodnega procesa v prašičereji“, pravi mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, ki je izpostavil, da je situacija v prašičereji še vedno slaba in pod velikim pritiskom visokih cen vhodnih surovin. Kljub temu je Skupina Panvita v lanskem letu odprla tudi dva mesna centra, in sicer v Kopru in v Kranju, ob tem so v lanskem letu uspeli dokončati investicijo v toplovod iz bioplinarne Jezera v Rakičanu do bolnišnice v Murski Soboti.

Večino prometa v letu 2012 je Skupina Panvita ustvarila na domačem trgu, in sicer 92 odstotkov, preostali delež pa na tujih trgih, kamor izvažajo predvsem mesne izdelke. Na Madžarskem so v preteklem letu najeli dodatnih 250 hektarjev površin, prav toliko pa načrtujejo tudi v letošnjem letu. V Skupini Panvita, po vstopu Hrvaške v EU 1. julija letos, pričakujejo tudi povečan obseg prodaje na sosednjem trgu. Mag. Peter Polanič je še izpostavil: „V Skupini Panvita smo s poslovanjem v preteklem letu, glede na razmere v katerih se nahaja tako prašičereja, kot cela živilska industrija, zadovoljni. Ob vseh investicijah in ostalih projektih, ki smo jih izvedli v letu 2012, smo v primerjavi z letom 2011 dosegli 9-odstotno rast skupnih prihodkov. Zaradi gospodarske situacije in ekonomskih razmer na trgu smo v Skupini Panvita v preteklem letu ukinili reprodukcijski proces oziroma lastno prirejo plemenskih svinj in sedaj izvajamo zgolj proces pitanja. Zaradi vedno slabše situacije v prašičereji in njenega postopnega ukinjanja na nacionalnih ravni, se nam lahko zgodi, da bomo v Sloveniji postali povsem odvisni od tujega mesa in s tem povezanimi višjimi cenami“. Polanič tudi dodaja, da bodo v poljedelskem programu razširili svojo dejavnost tudi na alternativne kulture in bodo v svoj portfelj dodali še česen, jajčevce, melone, kvinojo in čičeriko.

Panvita - inovacijeČlan uprave Skupine Panvita, mag. Simon Ravnič, je ob bok poslovnim rezultatom in načrtom izpostavil eno glavnih konkurenčnih prednosti Skupine Panvita, to je poslovni model vertikalno integrirane pridelave in predelave. »Stanje na področju samooskrbe v Sloveniji ni rožnato. V Skupini Panvita še vedno verjamemo, da je v danih razmerah to pravi model za podporo slovenske samooskrbe, od katerega imajo največje koristi tudi potrošniki. Partnersko sodelovanje z družinskimi kmetijami želimo v letošnjem letu obdržati na lanskem nivoju, ki je bilo rekordno. Verjamemo v medsebojno sodelovanje in partnerstvo s slovenskimi kmetijami in podjetji, saj s tem prispevamo tudi k prehranski varnosti in samooskrbi v Sloveniji,« ob koncu dodaja Simon Ravnič.

Izvršni direktor za komercialo Aljaž Podlogar je ob predstavitvi letnih rezultatov poudaril, da so skupne prihodke, ki so si jih postavili za leto 2012, presegli in to kar za 90 milijonov evrov. »Naš cilj za leto 2013 je dvigniti skupno vrednost prodaje na 134 milijonov evrov. Še naprej si bomo prizadevali krepiti našo pozicijo na tujih trgih, predvsem na Hrvaškem. Utrjevali bomo tudi blagovno znamko AVE na domačem trgu, saj smo zelo ponosni na to, da imamo proizvodnjo brez glavnih alergenov,« dodaja Aljaž Podlogar. Ena izmed večjih promocijskih aktivnosti v letošnjem letu je vsekakor sodelovanje na evropskem prvenstvu v košarki v drugi polovici leta, kjer je Skupina Panvita ponosni sponzor največje letošnje športne prireditve v Sloveniji. Prav tako so aprila letos uspešno razširili svoj program z linijo ameriškega žara, s katero so že prvi mesec prodaje presegli pričakovanja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Panvitina rast plod dobre letine!