Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurje v modro-vijoličnem!

 

V Ižakovcih, na levem bregu reke Mure, zacvetelo največje makovo polje v Sloveniji

Makovo poljePodobno kot pred leti oljna ogrščica, ter pred tem mnoge druge poljščine, je sedaj pomurske ravnice obdala modro-vijolična barva maka. Največja slovenska pridelovalka hrane, Skupina Panvita je namreč v nekaterih prekmurskih krajih, zlasti v Ižakovcih in tudi na Goričkem, poskrbela za še eno zanimivo atrakcijo, ki zna biti tudi zelo donosna. Na dobrih 18 hektarjih so namreč pomurski poljedelci zasejali modri mak, ki konec majskih dni zacvetel v polni meri, in tako zbudil pozornost mimoidočih.

Poleg Ižakovec, si je cvetoči modro-vijolični mak, v teh dneh mogoče ogledati še v bližini „Marofa“ v Mačkovih, kjer so ga zasejali na dobrih štirih hektarjih. Za pridelavo maka v tako veliki meri, so se v Panviti letos odločili prvič, je pa namenjen izključno za zrnje za makove potice, tako da se tistim, ki morebiti pričakujejo kakšen opij, zaman cedijo sline.

Kot pravijo v Skupini Panvita, modri mak ne vsebuje opiatov, in v primeru spomladanske setve je cvet modro-vijolične barve, v primeru jesenske setve pa je cvet bele barve. Nova poljedelska kultura, ki se ji bosta kmalu pridružila tudi lan in konoplja, je prava atrakcija za mimoidoče. „To je čudovito za videti. Ker rada fotografiram sem naredila nekaj prekrasnih fotk, katere sem dala tudi na facebox. Sedaj pa me mnogi sprašujejo v kateri državi sem bila, da sem naredila takšne fotke. Jaz pa sem vesela, da je to pri nas“, nam pove ljubiteljica narave Zdenka Veršič iz Ljutomera.

Sicer pa, izmed dejavnosti Skupine Panvita (poljedelstvo, povrtninarstvo, vinogradništvo, kmetijska trgovina, reja prašičev, perutninarstvo, veterinarstvo, proizvodnja krme, energetika, meso in mesni izdelki) pripada eno posebnih mest prav poljedelstvu, ki je primarna dejavnost in zibelka razvoja celotne Skupine. Z najsodobnejšo opremo obdelujejo več kot 3.500 ha kmetijskih površin za proizvodnjo osnovnih kultur: pšenice (za prehrano ljudi, krmo ali seme), oljne ogrščice (za trg), koruze za zrnje (za krmo ali seme), ječmena (za krmo ali za seme). Dejavnost poljedelstva je vključena v sistem integrirane pridelave poljščin, ki določa uravnoteženo porabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu (ETO-EU), katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novih dejavnosti.

Obstoječe poljedelske kulture bodo postopno prestrukturirali v tržno stabilnejše poljedelske kulture (pšenica - krma, koruza - silaža, oljna ogrščica, koruza – zrnje, ječmen), ki bodo v pomembnem deležu namenjene porabi v bioenergetiki. S prestrukturiranjem poljedelskih kultur želijo namreč doseči višjo dodano vrednost, npr. z gojenjem maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. Intenzivno bodo širili obseg lastnih obdelovalnih površin. Eden naših osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni dejavnosti Skupine Panvita pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za živali, saj je ta predpogoj za proizvodnjo kakovostnih živil.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Prekmurje v modro-vijoličnem!