Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurje v modro-vijoličnem!

 

V Ižakovcih, na levem bregu reke Mure, zacvetelo največje makovo polje v Sloveniji

Makovo poljePodobno kot pred leti oljna ogrščica, ter pred tem mnoge druge poljščine, je sedaj pomurske ravnice obdala modro-vijolična barva maka. Največja slovenska pridelovalka hrane, Skupina Panvita je namreč v nekaterih prekmurskih krajih, zlasti v Ižakovcih in tudi na Goričkem, poskrbela za še eno zanimivo atrakcijo, ki zna biti tudi zelo donosna. Na dobrih 18 hektarjih so namreč pomurski poljedelci zasejali modri mak, ki konec majskih dni zacvetel v polni meri, in tako zbudil pozornost mimoidočih.

Poleg Ižakovec, si je cvetoči modro-vijolični mak, v teh dneh mogoče ogledati še v bližini „Marofa“ v Mačkovih, kjer so ga zasejali na dobrih štirih hektarjih. Za pridelavo maka v tako veliki meri, so se v Panviti letos odločili prvič, je pa namenjen izključno za zrnje za makove potice, tako da se tistim, ki morebiti pričakujejo kakšen opij, zaman cedijo sline.

Kot pravijo v Skupini Panvita, modri mak ne vsebuje opiatov, in v primeru spomladanske setve je cvet modro-vijolične barve, v primeru jesenske setve pa je cvet bele barve. Nova poljedelska kultura, ki se ji bosta kmalu pridružila tudi lan in konoplja, je prava atrakcija za mimoidoče. „To je čudovito za videti. Ker rada fotografiram sem naredila nekaj prekrasnih fotk, katere sem dala tudi na facebox. Sedaj pa me mnogi sprašujejo v kateri državi sem bila, da sem naredila takšne fotke. Jaz pa sem vesela, da je to pri nas“, nam pove ljubiteljica narave Zdenka Veršič iz Ljutomera.

Sicer pa, izmed dejavnosti Skupine Panvita (poljedelstvo, povrtninarstvo, vinogradništvo, kmetijska trgovina, reja prašičev, perutninarstvo, veterinarstvo, proizvodnja krme, energetika, meso in mesni izdelki) pripada eno posebnih mest prav poljedelstvu, ki je primarna dejavnost in zibelka razvoja celotne Skupine. Z najsodobnejšo opremo obdelujejo več kot 3.500 ha kmetijskih površin za proizvodnjo osnovnih kultur: pšenice (za prehrano ljudi, krmo ali seme), oljne ogrščice (za trg), koruze za zrnje (za krmo ali seme), ječmena (za krmo ali za seme). Dejavnost poljedelstva je vključena v sistem integrirane pridelave poljščin, ki določa uravnoteženo porabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu (ETO-EU), katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novih dejavnosti.

Obstoječe poljedelske kulture bodo postopno prestrukturirali v tržno stabilnejše poljedelske kulture (pšenica - krma, koruza - silaža, oljna ogrščica, koruza – zrnje, ječmen), ki bodo v pomembnem deležu namenjene porabi v bioenergetiki. S prestrukturiranjem poljedelskih kultur želijo namreč doseči višjo dodano vrednost, npr. z gojenjem maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. Intenzivno bodo širili obseg lastnih obdelovalnih površin. Eden naših osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni dejavnosti Skupine Panvita pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za živali, saj je ta predpogoj za proizvodnjo kakovostnih živil.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Prekmurje v modro-vijoličnem!