Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurje v modro-vijoličnem!

 

V Ižakovcih, na levem bregu reke Mure, zacvetelo največje makovo polje v Sloveniji

Makovo poljePodobno kot pred leti oljna ogrščica, ter pred tem mnoge druge poljščine, je sedaj pomurske ravnice obdala modro-vijolična barva maka. Največja slovenska pridelovalka hrane, Skupina Panvita je namreč v nekaterih prekmurskih krajih, zlasti v Ižakovcih in tudi na Goričkem, poskrbela za še eno zanimivo atrakcijo, ki zna biti tudi zelo donosna. Na dobrih 18 hektarjih so namreč pomurski poljedelci zasejali modri mak, ki konec majskih dni zacvetel v polni meri, in tako zbudil pozornost mimoidočih.

Poleg Ižakovec, si je cvetoči modro-vijolični mak, v teh dneh mogoče ogledati še v bližini „Marofa“ v Mačkovih, kjer so ga zasejali na dobrih štirih hektarjih. Za pridelavo maka v tako veliki meri, so se v Panviti letos odločili prvič, je pa namenjen izključno za zrnje za makove potice, tako da se tistim, ki morebiti pričakujejo kakšen opij, zaman cedijo sline.

Kot pravijo v Skupini Panvita, modri mak ne vsebuje opiatov, in v primeru spomladanske setve je cvet modro-vijolične barve, v primeru jesenske setve pa je cvet bele barve. Nova poljedelska kultura, ki se ji bosta kmalu pridružila tudi lan in konoplja, je prava atrakcija za mimoidoče. „To je čudovito za videti. Ker rada fotografiram sem naredila nekaj prekrasnih fotk, katere sem dala tudi na facebox. Sedaj pa me mnogi sprašujejo v kateri državi sem bila, da sem naredila takšne fotke. Jaz pa sem vesela, da je to pri nas“, nam pove ljubiteljica narave Zdenka Veršič iz Ljutomera.

Sicer pa, izmed dejavnosti Skupine Panvita (poljedelstvo, povrtninarstvo, vinogradništvo, kmetijska trgovina, reja prašičev, perutninarstvo, veterinarstvo, proizvodnja krme, energetika, meso in mesni izdelki) pripada eno posebnih mest prav poljedelstvu, ki je primarna dejavnost in zibelka razvoja celotne Skupine. Z najsodobnejšo opremo obdelujejo več kot 3.500 ha kmetijskih površin za proizvodnjo osnovnih kultur: pšenice (za prehrano ljudi, krmo ali seme), oljne ogrščice (za trg), koruze za zrnje (za krmo ali seme), ječmena (za krmo ali za seme). Dejavnost poljedelstva je vključena v sistem integrirane pridelave poljščin, ki določa uravnoteženo porabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov, in v proces globalizacije v svetovnem merilu (ETO-EU), katere posledica je zamisel o prestrukturiranju dela poljedelstva in razvoju novih dejavnosti.

Obstoječe poljedelske kulture bodo postopno prestrukturirali v tržno stabilnejše poljedelske kulture (pšenica - krma, koruza - silaža, oljna ogrščica, koruza – zrnje, ječmen), ki bodo v pomembnem deležu namenjene porabi v bioenergetiki. S prestrukturiranjem poljedelskih kultur želijo namreč doseči višjo dodano vrednost, npr. z gojenjem maka, konoplje in lanu, katerih predelava zahteva visoko razvito tehnologijo. Intenzivno bodo širili obseg lastnih obdelovalnih površin. Eden naših osrednjih ciljev je sonaravna proizvodnja kakovostnih kultur, ki v integralni dejavnosti Skupine Panvita pomembno prispevajo k proizvodnji kakovostne krme za živali, saj je ta predpogoj za proizvodnjo kakovostnih živil.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Prekmurje v modro-vijoličnem!