Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov

 

Radenska, kljub krizi, v prvih štirih mesecih bolje kot lani in nad načrti

Radenska V teh kriznih časih, ko podjetja propadajo kot po tekočem traku, in ko direktorji nenehno tarnajo, prihaja prava osvežitev iz Radencev, natančneje iz Radenske d.d. Ta je namreč v prvih štirih mesecih letošnjega leta, po besedah direktorja družbe Milana Hojnika ustvarila 8,6 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani in kar 8,4 odstotka nad načrti. S poslovanjem so zadovoljni, dober trend pa se nadaljuje, čeprav je zanje glavna sezona v poletnih mesecih, ko pričakujejo še boljše poslovanje. Priložnost vidijo tudi v vstopu Hrvaške v EU, saj se bo takrat spremenilo poslovanje z južno sosedo, ki je doslej lahko zaščitila svoje polnilce mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih pijač.

Po besedah Hojnika je Radenska med januarjem in aprilom 2013, napolnila skoraj 28 milijonov litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, kar je za dobrih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za dobrih šest odstotkov nad načrti. Gaziranih naravnih mineralnih vod so prodali za skoraj devet odstotkov več, padec pri prodaji vod z okusom pa želijo nadomestiti z novimi blagovnimi znamkami, ki so jih že predstavili javnosti. Letošnji načrt predvideva prodajo 101 milijona litrov pijač, prihodkov naj bi bilo za 31 milijonov, dobiček pa 2,4 milijona evrov. Lani so napolnili nekaj manj kot 100 milijonov litrov vseh pijač, prihodkov je bilo nekaj manj kot 30 milijonov, dobiček iz poslovanja pa je znašal 1,7 milijona evrov, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 40-odstotno rast. V Radenski želijo ohraniti pozicijo vodilnega polnilca mineralnih vod v državi, prodajne aktivnosti pa so usmerjene na tuje trge, poleg sosednjih držav še države nekdanje Jugoslavije, saj so prevozi mineralne vode dragi in se jih splača prodajati do 800 kilometrov. Izdelke sicer prodajajo na vseh celinah, pri tem izkoriščajo prednosti prodaje v skupini Laško, boljšo prodajo pa z vstopom v EU pričakujejo na Hrvaškem.

Padec prodaje pri vodah z okusi naj bi nadomestili z novo blagovno znamko Radenska ter novimi okusi ore in oaze, še letos pa nameravajo ponuditi tudi izdelke s področja kozmetike. Po Hojnikovih besedah pričakujejo letos še težje razmere za poslovanje, saj se jim obetajo davek na sladkor v pijačah, koncesnine za vodo in višji DDV. Davek na sladkor, čeprav končna oblika še ni znana, naj bi jih po prvi oceni, zanje najslabši različici, obremenil za od 1,6 do 1,8 milijona evrov. Dodatnih 600 tisočakov naj bi jim pobrala koncesnina. „Naša ocena je, davek na sladkor diskriminatoren, saj obravnava samo sladkor v pijačah, ki je škodljiv, če pa ga poješ v torti, pa tega ni. Ta davek so posamezne države imele in ga opuščajo, ker je naredil več škode. Po projekcijah, ki smo jih naredili, naj bi se z njim zbralo okoli 14 milijonov evrov, po drugi strani pa naj bi naredil za okoli 30 milijonov evrov škode. Ker bomo del prenesli na cene, bo potrošnja manjša, s tem pa priliv v proračun. Tisti, ki živijo ob mejah, pa bodo te sladkane pijače kupovali tam, kjer davka ni. In to se bo občutilo zlasti pri nas, ki živimo ob meji z Avstrijo“, pravi Hojnik, ki je kot primer navedel družbo Vital iz Mestinja iz skupine Laško, ki polni sirupe in nektarje, pri letnem prihodku 4,5 milijona evrov naj bi po prvi metodologiji morala plačati štiri milijone evrov tega davka. „Torej lahko le zaprejo vrata in končajo poslovanje, res pa je, da je druga metodologija nekoliko blažja“, je prepričan Hojnik.

Glede koncesij je prvi mož Radenske povedal, da je družba izpolnila vse obveznosti, vendar so jim podelili vlogo le za en vodni vir. Za ostale, ki so jih prijavili, pa niso dobili odločb. Seveda težave jim povzroča tudi zahtevek za denacionalizacijo Radenske, pri čemer tečeta dva postopka; eden po zakonu o denacionalizaciji na upravni enoti v Gornji Radgoni, kjer zahteva vrnitev premoženja Rudolf Hoehn Šarič, drugi pa po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij na sodišče v Novem mestu, kjer zahtevata polovico premoženja Radenske vnuka Wilhelmine Hoehn Šarič. Pri slednjem so upravičenci dosegli vpis v zemljiško knjigo v obliki plombe kot zaznamek spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka in blagovnih znamkah Radenske, s čimer je poslovanje Radenske oteženo, saj imajo težave pri zavarovanju posojil. Ker se je v postopek vračanja vključilo veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, tudi Hojnik to razume kot neko vrsto pritiska, čeprav ga v Radenski niso neposredno občutili. Postopki so zdaj pred sodiščem, kjer Hojnik pričakuje pozitivno rešitev.

„Strinjal bi se z načelnikom Upravne enote Gornja Radgona Marjanom Potiskom, da gre pri tem pisanju za neke vrste pritisk“, je direktor Radenske Hojnik komentiral dopis, ki ga je veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph A. Mussomeli pred kratkim poslal na omenjeno UE Gornja Radgona in se v njem zavzel za čim hitrejšo in pravično rešitev denacionalizacije, ki jo je vložil Rudolf Hōhn Šarič, ameriški in nekdanji jugoslovanski državljan. „Prepričan sem, da se denacionalizacijski postopek vodi korektno in pošteno, tudi če gospod Mussomeli tega ne bi napisal. Pritiska neposredno nismo čutili, verjamem pa, da zaposlenim na upravni enoti in načelniku ni bilo prijetno“, je dejal Hojnik, ki dodaja: „Pri obeh postopkih smo v relativno ugodni poziciji, toda to ne pomeni nič, saj postopki še ne bodo tako hitro končani“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov