Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov

 

Radenska, kljub krizi, v prvih štirih mesecih bolje kot lani in nad načrti

Radenska V teh kriznih časih, ko podjetja propadajo kot po tekočem traku, in ko direktorji nenehno tarnajo, prihaja prava osvežitev iz Radencev, natančneje iz Radenske d.d. Ta je namreč v prvih štirih mesecih letošnjega leta, po besedah direktorja družbe Milana Hojnika ustvarila 8,6 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani in kar 8,4 odstotka nad načrti. S poslovanjem so zadovoljni, dober trend pa se nadaljuje, čeprav je zanje glavna sezona v poletnih mesecih, ko pričakujejo še boljše poslovanje. Priložnost vidijo tudi v vstopu Hrvaške v EU, saj se bo takrat spremenilo poslovanje z južno sosedo, ki je doslej lahko zaščitila svoje polnilce mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih pijač.

Po besedah Hojnika je Radenska med januarjem in aprilom 2013, napolnila skoraj 28 milijonov litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, kar je za dobrih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za dobrih šest odstotkov nad načrti. Gaziranih naravnih mineralnih vod so prodali za skoraj devet odstotkov več, padec pri prodaji vod z okusom pa želijo nadomestiti z novimi blagovnimi znamkami, ki so jih že predstavili javnosti. Letošnji načrt predvideva prodajo 101 milijona litrov pijač, prihodkov naj bi bilo za 31 milijonov, dobiček pa 2,4 milijona evrov. Lani so napolnili nekaj manj kot 100 milijonov litrov vseh pijač, prihodkov je bilo nekaj manj kot 30 milijonov, dobiček iz poslovanja pa je znašal 1,7 milijona evrov, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 40-odstotno rast. V Radenski želijo ohraniti pozicijo vodilnega polnilca mineralnih vod v državi, prodajne aktivnosti pa so usmerjene na tuje trge, poleg sosednjih držav še države nekdanje Jugoslavije, saj so prevozi mineralne vode dragi in se jih splača prodajati do 800 kilometrov. Izdelke sicer prodajajo na vseh celinah, pri tem izkoriščajo prednosti prodaje v skupini Laško, boljšo prodajo pa z vstopom v EU pričakujejo na Hrvaškem.

Padec prodaje pri vodah z okusi naj bi nadomestili z novo blagovno znamko Radenska ter novimi okusi ore in oaze, še letos pa nameravajo ponuditi tudi izdelke s področja kozmetike. Po Hojnikovih besedah pričakujejo letos še težje razmere za poslovanje, saj se jim obetajo davek na sladkor v pijačah, koncesnine za vodo in višji DDV. Davek na sladkor, čeprav končna oblika še ni znana, naj bi jih po prvi oceni, zanje najslabši različici, obremenil za od 1,6 do 1,8 milijona evrov. Dodatnih 600 tisočakov naj bi jim pobrala koncesnina. „Naša ocena je, davek na sladkor diskriminatoren, saj obravnava samo sladkor v pijačah, ki je škodljiv, če pa ga poješ v torti, pa tega ni. Ta davek so posamezne države imele in ga opuščajo, ker je naredil več škode. Po projekcijah, ki smo jih naredili, naj bi se z njim zbralo okoli 14 milijonov evrov, po drugi strani pa naj bi naredil za okoli 30 milijonov evrov škode. Ker bomo del prenesli na cene, bo potrošnja manjša, s tem pa priliv v proračun. Tisti, ki živijo ob mejah, pa bodo te sladkane pijače kupovali tam, kjer davka ni. In to se bo občutilo zlasti pri nas, ki živimo ob meji z Avstrijo“, pravi Hojnik, ki je kot primer navedel družbo Vital iz Mestinja iz skupine Laško, ki polni sirupe in nektarje, pri letnem prihodku 4,5 milijona evrov naj bi po prvi metodologiji morala plačati štiri milijone evrov tega davka. „Torej lahko le zaprejo vrata in končajo poslovanje, res pa je, da je druga metodologija nekoliko blažja“, je prepričan Hojnik.

Glede koncesij je prvi mož Radenske povedal, da je družba izpolnila vse obveznosti, vendar so jim podelili vlogo le za en vodni vir. Za ostale, ki so jih prijavili, pa niso dobili odločb. Seveda težave jim povzroča tudi zahtevek za denacionalizacijo Radenske, pri čemer tečeta dva postopka; eden po zakonu o denacionalizaciji na upravni enoti v Gornji Radgoni, kjer zahteva vrnitev premoženja Rudolf Hoehn Šarič, drugi pa po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij na sodišče v Novem mestu, kjer zahtevata polovico premoženja Radenske vnuka Wilhelmine Hoehn Šarič. Pri slednjem so upravičenci dosegli vpis v zemljiško knjigo v obliki plombe kot zaznamek spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka in blagovnih znamkah Radenske, s čimer je poslovanje Radenske oteženo, saj imajo težave pri zavarovanju posojil. Ker se je v postopek vračanja vključilo veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, tudi Hojnik to razume kot neko vrsto pritiska, čeprav ga v Radenski niso neposredno občutili. Postopki so zdaj pred sodiščem, kjer Hojnik pričakuje pozitivno rešitev.

„Strinjal bi se z načelnikom Upravne enote Gornja Radgona Marjanom Potiskom, da gre pri tem pisanju za neke vrste pritisk“, je direktor Radenske Hojnik komentiral dopis, ki ga je veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph A. Mussomeli pred kratkim poslal na omenjeno UE Gornja Radgona in se v njem zavzel za čim hitrejšo in pravično rešitev denacionalizacije, ki jo je vložil Rudolf Hōhn Šarič, ameriški in nekdanji jugoslovanski državljan. „Prepričan sem, da se denacionalizacijski postopek vodi korektno in pošteno, tudi če gospod Mussomeli tega ne bi napisal. Pritiska neposredno nismo čutili, verjamem pa, da zaposlenim na upravni enoti in načelniku ni bilo prijetno“, je dejal Hojnik, ki dodaja: „Pri obeh postopkih smo v relativno ugodni poziciji, toda to ne pomeni nič, saj postopki še ne bodo tako hitro končani“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov