Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov

 

Radenska, kljub krizi, v prvih štirih mesecih bolje kot lani in nad načrti

Radenska V teh kriznih časih, ko podjetja propadajo kot po tekočem traku, in ko direktorji nenehno tarnajo, prihaja prava osvežitev iz Radencev, natančneje iz Radenske d.d. Ta je namreč v prvih štirih mesecih letošnjega leta, po besedah direktorja družbe Milana Hojnika ustvarila 8,6 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani in kar 8,4 odstotka nad načrti. S poslovanjem so zadovoljni, dober trend pa se nadaljuje, čeprav je zanje glavna sezona v poletnih mesecih, ko pričakujejo še boljše poslovanje. Priložnost vidijo tudi v vstopu Hrvaške v EU, saj se bo takrat spremenilo poslovanje z južno sosedo, ki je doslej lahko zaščitila svoje polnilce mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih pijač.

Po besedah Hojnika je Radenska med januarjem in aprilom 2013, napolnila skoraj 28 milijonov litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, kar je za dobrih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za dobrih šest odstotkov nad načrti. Gaziranih naravnih mineralnih vod so prodali za skoraj devet odstotkov več, padec pri prodaji vod z okusom pa želijo nadomestiti z novimi blagovnimi znamkami, ki so jih že predstavili javnosti. Letošnji načrt predvideva prodajo 101 milijona litrov pijač, prihodkov naj bi bilo za 31 milijonov, dobiček pa 2,4 milijona evrov. Lani so napolnili nekaj manj kot 100 milijonov litrov vseh pijač, prihodkov je bilo nekaj manj kot 30 milijonov, dobiček iz poslovanja pa je znašal 1,7 milijona evrov, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 40-odstotno rast. V Radenski želijo ohraniti pozicijo vodilnega polnilca mineralnih vod v državi, prodajne aktivnosti pa so usmerjene na tuje trge, poleg sosednjih držav še države nekdanje Jugoslavije, saj so prevozi mineralne vode dragi in se jih splača prodajati do 800 kilometrov. Izdelke sicer prodajajo na vseh celinah, pri tem izkoriščajo prednosti prodaje v skupini Laško, boljšo prodajo pa z vstopom v EU pričakujejo na Hrvaškem.

Padec prodaje pri vodah z okusi naj bi nadomestili z novo blagovno znamko Radenska ter novimi okusi ore in oaze, še letos pa nameravajo ponuditi tudi izdelke s področja kozmetike. Po Hojnikovih besedah pričakujejo letos še težje razmere za poslovanje, saj se jim obetajo davek na sladkor v pijačah, koncesnine za vodo in višji DDV. Davek na sladkor, čeprav končna oblika še ni znana, naj bi jih po prvi oceni, zanje najslabši različici, obremenil za od 1,6 do 1,8 milijona evrov. Dodatnih 600 tisočakov naj bi jim pobrala koncesnina. „Naša ocena je, davek na sladkor diskriminatoren, saj obravnava samo sladkor v pijačah, ki je škodljiv, če pa ga poješ v torti, pa tega ni. Ta davek so posamezne države imele in ga opuščajo, ker je naredil več škode. Po projekcijah, ki smo jih naredili, naj bi se z njim zbralo okoli 14 milijonov evrov, po drugi strani pa naj bi naredil za okoli 30 milijonov evrov škode. Ker bomo del prenesli na cene, bo potrošnja manjša, s tem pa priliv v proračun. Tisti, ki živijo ob mejah, pa bodo te sladkane pijače kupovali tam, kjer davka ni. In to se bo občutilo zlasti pri nas, ki živimo ob meji z Avstrijo“, pravi Hojnik, ki je kot primer navedel družbo Vital iz Mestinja iz skupine Laško, ki polni sirupe in nektarje, pri letnem prihodku 4,5 milijona evrov naj bi po prvi metodologiji morala plačati štiri milijone evrov tega davka. „Torej lahko le zaprejo vrata in končajo poslovanje, res pa je, da je druga metodologija nekoliko blažja“, je prepričan Hojnik.

Glede koncesij je prvi mož Radenske povedal, da je družba izpolnila vse obveznosti, vendar so jim podelili vlogo le za en vodni vir. Za ostale, ki so jih prijavili, pa niso dobili odločb. Seveda težave jim povzroča tudi zahtevek za denacionalizacijo Radenske, pri čemer tečeta dva postopka; eden po zakonu o denacionalizaciji na upravni enoti v Gornji Radgoni, kjer zahteva vrnitev premoženja Rudolf Hoehn Šarič, drugi pa po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij na sodišče v Novem mestu, kjer zahtevata polovico premoženja Radenske vnuka Wilhelmine Hoehn Šarič. Pri slednjem so upravičenci dosegli vpis v zemljiško knjigo v obliki plombe kot zaznamek spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka in blagovnih znamkah Radenske, s čimer je poslovanje Radenske oteženo, saj imajo težave pri zavarovanju posojil. Ker se je v postopek vračanja vključilo veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, tudi Hojnik to razume kot neko vrsto pritiska, čeprav ga v Radenski niso neposredno občutili. Postopki so zdaj pred sodiščem, kjer Hojnik pričakuje pozitivno rešitev.

„Strinjal bi se z načelnikom Upravne enote Gornja Radgona Marjanom Potiskom, da gre pri tem pisanju za neke vrste pritisk“, je direktor Radenske Hojnik komentiral dopis, ki ga je veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph A. Mussomeli pred kratkim poslal na omenjeno UE Gornja Radgona in se v njem zavzel za čim hitrejšo in pravično rešitev denacionalizacije, ki jo je vložil Rudolf Hōhn Šarič, ameriški in nekdanji jugoslovanski državljan. „Prepričan sem, da se denacionalizacijski postopek vodi korektno in pošteno, tudi če gospod Mussomeli tega ne bi napisal. Pritiska neposredno nismo čutili, verjamem pa, da zaposlenim na upravni enoti in načelniku ni bilo prijetno“, je dejal Hojnik, ki dodaja: „Pri obeh postopkih smo v relativno ugodni poziciji, toda to ne pomeni nič, saj postopki še ne bodo tako hitro končani“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov