Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov

 

Radenska, kljub krizi, v prvih štirih mesecih bolje kot lani in nad načrti

Radenska V teh kriznih časih, ko podjetja propadajo kot po tekočem traku, in ko direktorji nenehno tarnajo, prihaja prava osvežitev iz Radencev, natančneje iz Radenske d.d. Ta je namreč v prvih štirih mesecih letošnjega leta, po besedah direktorja družbe Milana Hojnika ustvarila 8,6 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani in kar 8,4 odstotka nad načrti. S poslovanjem so zadovoljni, dober trend pa se nadaljuje, čeprav je zanje glavna sezona v poletnih mesecih, ko pričakujejo še boljše poslovanje. Priložnost vidijo tudi v vstopu Hrvaške v EU, saj se bo takrat spremenilo poslovanje z južno sosedo, ki je doslej lahko zaščitila svoje polnilce mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih pijač.

Po besedah Hojnika je Radenska med januarjem in aprilom 2013, napolnila skoraj 28 milijonov litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, kar je za dobrih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za dobrih šest odstotkov nad načrti. Gaziranih naravnih mineralnih vod so prodali za skoraj devet odstotkov več, padec pri prodaji vod z okusom pa želijo nadomestiti z novimi blagovnimi znamkami, ki so jih že predstavili javnosti. Letošnji načrt predvideva prodajo 101 milijona litrov pijač, prihodkov naj bi bilo za 31 milijonov, dobiček pa 2,4 milijona evrov. Lani so napolnili nekaj manj kot 100 milijonov litrov vseh pijač, prihodkov je bilo nekaj manj kot 30 milijonov, dobiček iz poslovanja pa je znašal 1,7 milijona evrov, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 40-odstotno rast. V Radenski želijo ohraniti pozicijo vodilnega polnilca mineralnih vod v državi, prodajne aktivnosti pa so usmerjene na tuje trge, poleg sosednjih držav še države nekdanje Jugoslavije, saj so prevozi mineralne vode dragi in se jih splača prodajati do 800 kilometrov. Izdelke sicer prodajajo na vseh celinah, pri tem izkoriščajo prednosti prodaje v skupini Laško, boljšo prodajo pa z vstopom v EU pričakujejo na Hrvaškem.

Padec prodaje pri vodah z okusi naj bi nadomestili z novo blagovno znamko Radenska ter novimi okusi ore in oaze, še letos pa nameravajo ponuditi tudi izdelke s področja kozmetike. Po Hojnikovih besedah pričakujejo letos še težje razmere za poslovanje, saj se jim obetajo davek na sladkor v pijačah, koncesnine za vodo in višji DDV. Davek na sladkor, čeprav končna oblika še ni znana, naj bi jih po prvi oceni, zanje najslabši različici, obremenil za od 1,6 do 1,8 milijona evrov. Dodatnih 600 tisočakov naj bi jim pobrala koncesnina. „Naša ocena je, davek na sladkor diskriminatoren, saj obravnava samo sladkor v pijačah, ki je škodljiv, če pa ga poješ v torti, pa tega ni. Ta davek so posamezne države imele in ga opuščajo, ker je naredil več škode. Po projekcijah, ki smo jih naredili, naj bi se z njim zbralo okoli 14 milijonov evrov, po drugi strani pa naj bi naredil za okoli 30 milijonov evrov škode. Ker bomo del prenesli na cene, bo potrošnja manjša, s tem pa priliv v proračun. Tisti, ki živijo ob mejah, pa bodo te sladkane pijače kupovali tam, kjer davka ni. In to se bo občutilo zlasti pri nas, ki živimo ob meji z Avstrijo“, pravi Hojnik, ki je kot primer navedel družbo Vital iz Mestinja iz skupine Laško, ki polni sirupe in nektarje, pri letnem prihodku 4,5 milijona evrov naj bi po prvi metodologiji morala plačati štiri milijone evrov tega davka. „Torej lahko le zaprejo vrata in končajo poslovanje, res pa je, da je druga metodologija nekoliko blažja“, je prepričan Hojnik.

Glede koncesij je prvi mož Radenske povedal, da je družba izpolnila vse obveznosti, vendar so jim podelili vlogo le za en vodni vir. Za ostale, ki so jih prijavili, pa niso dobili odločb. Seveda težave jim povzroča tudi zahtevek za denacionalizacijo Radenske, pri čemer tečeta dva postopka; eden po zakonu o denacionalizaciji na upravni enoti v Gornji Radgoni, kjer zahteva vrnitev premoženja Rudolf Hoehn Šarič, drugi pa po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij na sodišče v Novem mestu, kjer zahtevata polovico premoženja Radenske vnuka Wilhelmine Hoehn Šarič. Pri slednjem so upravičenci dosegli vpis v zemljiško knjigo v obliki plombe kot zaznamek spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka in blagovnih znamkah Radenske, s čimer je poslovanje Radenske oteženo, saj imajo težave pri zavarovanju posojil. Ker se je v postopek vračanja vključilo veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, tudi Hojnik to razume kot neko vrsto pritiska, čeprav ga v Radenski niso neposredno občutili. Postopki so zdaj pred sodiščem, kjer Hojnik pričakuje pozitivno rešitev.

„Strinjal bi se z načelnikom Upravne enote Gornja Radgona Marjanom Potiskom, da gre pri tem pisanju za neke vrste pritisk“, je direktor Radenske Hojnik komentiral dopis, ki ga je veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph A. Mussomeli pred kratkim poslal na omenjeno UE Gornja Radgona in se v njem zavzel za čim hitrejšo in pravično rešitev denacionalizacije, ki jo je vložil Rudolf Hōhn Šarič, ameriški in nekdanji jugoslovanski državljan. „Prepričan sem, da se denacionalizacijski postopek vodi korektno in pošteno, tudi če gospod Mussomeli tega ne bi napisal. Pritiska neposredno nismo čutili, verjamem pa, da zaposlenim na upravni enoti in načelniku ni bilo prijetno“, je dejal Hojnik, ki dodaja: „Pri obeh postopkih smo v relativno ugodni poziciji, toda to ne pomeni nič, saj postopki še ne bodo tako hitro končani“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Za "sladki" davek 1,8 milijona evrov