Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slabih sto jih je v Arcontu zaposlenih več kot 30 let

 

Družba Arcont ne pozablja sodelavcev, ki so prisotni v dobrem in slabem

Arcont jubilantiPotem ko so pred nedavnim izvedli tradicionalne športne igre, katerih se je udeležilo okrog 500 (od približno 700) zaposlenih, so v enem najuspešnejših radgonskih in pomurskih podjetij, Arcontu iz Gornje Radgone, pripravili še eno slovesnost, ki je bila namenjena zlasti dvaindevetdesetim več kot 30 let zaposlenim v podjetju. V okviru letošnje 30-letnice sodelovanja s Containexom (CTX) z Dunaja, se je namreč uprava Arconta odločila, da nameni posebno pozornost in zahvalo sodelavcem, ki so dosegli v ARC 30 ali več skupne delovne dobe in so s tem izkazali neprecenljivo pripadnost podjetju v dobrih kakor tudi slabih časih.

Na slavnostnem dogodku, v Hiši penin Frangež v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, so 92 sodelavcem, med katerimi je bil tudi predsednik uprave Arcnota Branko Kurbus, podelili spominske zahvale in darila, kakovostne ure z odtisom imena prejemnika in namena podelitve.

Že pred svečano podelitvijo daril jubilantom in pred družabnim srečanjem, kjer so za prijetno vzdušje ter odlično kapljico in kulinariko, poleg domačinov iz Hiše penine Frangež, poskrbeli še gostinci iz Restavracije M, smo slišali nekaj podatkov o Arcontu v zadnjih 30 letih, torej od leta 1983, ko so se denimo rodili odlični športniki, kot so: Tina Maze, Peter Kauzer, Jani Brajkovič, Kim Clijsters, Justyna Kowalczyk... Istega leta je Železna lady (Margaret Thatcher) prevzela oblast v VB, po umiku Izraelskih sil je bila končana Libanonska vojna, začela pa se je 26-letna državljanska vojna na Šri Lanki; Ciprski Turki so razglasili Turško republiko Severni Ciper; Začela se je doba mobilne tehnologije v telekomunikacijah, saj je bilo odobreno trženje prvega mobilnega telefona (Motorola); Na trg so prišle tudi prve zgoščenke (CD), Avstrijo pa je obiskal papež Janez Pavel II... in Arcont je začel sodelovati s CTX.

Zgodovina današnjega Arconta seže še nekoliko dlje nazaj, in sicer: 1975-izdelava prve bivalne enote; 1978-nastanek samostojne enote TOZD za proizvodnjo bivalnih enot; 1990-Ustanovitev AR holdinga in petih hčerinskih družb; 1991-stečaj Avtoradgone; 1991-osamosvojitev Slovenije in izguba YU trgov; 1996-lastninjenje, kjer delavci postanejo 40-odstotni lastniki; 2000-CTX postane večinski lastnik; 2000-ustanovitev Arconta IP; rast po količini in kvaliteti; 2004-Arcont IP se preseli v lastno poslovno stavbo; 2007- zgradijo novo moderno lakirnico; 2000-praznujejo 60-letnico obstoja; 2013 – ostajajo podjetje s pozitivno energijo, kjer je pomemben vsak zaposleni, kjer delavcev na zaničujejo, kjer je prisotna popolna pripadnost...

„Prepričani smo, da ni dobro zanemarjati zaposlenih, brez katerih podjetje gotovo ne bi bilo to kar je. In seveda se jim moramo na nek način vsaj malo oddolžiti za njihovo dolgoletno pripadnost...“, poudarja predsednik uprave Arconta Branko Kurbus, ki je bil tudi med prejemniki nagrade in zahvalnice, katero mu je izročil član uprave družbe za tehnične zadeve Anton Merčnik. Kurbus je priznanje prejel za 32 let, šest mesecev in 18 dni dela v podjetju, saj se je zaposlil 1.9.1978. Ostalim jubilantom sta darila in zahvalno listino podelila predsednik uprave družbe Branko Kurbus, in direktor družbe Arcont IP Boris Sovič. Nad 35 let (od 35 let in dva meseca do 40 let, dva meseca in 16 dni) je v Arcontu sicer zaposlenih 32 ljudi, največ: Marjan Irgolič, potem pa: Andrej Fekonja, Miroslav Zamuda, Stanislav Srt, Branko Fridau, Boris Flisar, Stanko Fekonja, Daniel Vrabelj, Cvetka Zorec, Dušan Wolf, Anton Karlo, Milan Šafarič, Koloman Zakoč, Drago Vinčec, Janez Vrbnjak, Branko Korošak, Franc Fartek, Anton Brus, Ivan Ivanek, Marjan Fartek, Branko Marič, Mladen Voroš, Stevo Đekovski, Drago Kozar, Franc Golinar, Stanko Tršavec, Janez Kaučič, Neva Kuzmič, Vinko Gošnik, Janez Kociper, Marjan Šijanec in Milko Leben. Preostali nagrajenci pa so pri Arcontu zaposleni med 30 let in 16 dni ter 34 let, 10 mesecev in štiri dni.

Kakorkoli že, v primerjavi z veliko večino tajkunskih in podobnih podjetij, kjer direktorji, lastniki in „lastniki“ samo polnijo lastne žepe in običajno pozabljajo na tiste, ki jim ustvarjajo kapital, v Arcontu zaposleni nikakor niso le „številka“. In zato je jasno, zakaj vsi z zadovoljstvom hodijo delat in ustvarjat. Sicer pa je Arcont tudi eno redkih podjetij, ki vseskozi pomaga tudi lokalnemu okolju, kjer deluje, bodisi s sponzoriranjem športnih in kulturnih društev, ter na kakšne druge načine...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Slabih sto jih je v Arcontu zaposlenih več kot 30 let