V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slabih sto jih je v Arcontu zaposlenih več kot 30 let

 

Družba Arcont ne pozablja sodelavcev, ki so prisotni v dobrem in slabem

Arcont jubilantiPotem ko so pred nedavnim izvedli tradicionalne športne igre, katerih se je udeležilo okrog 500 (od približno 700) zaposlenih, so v enem najuspešnejših radgonskih in pomurskih podjetij, Arcontu iz Gornje Radgone, pripravili še eno slovesnost, ki je bila namenjena zlasti dvaindevetdesetim več kot 30 let zaposlenim v podjetju. V okviru letošnje 30-letnice sodelovanja s Containexom (CTX) z Dunaja, se je namreč uprava Arconta odločila, da nameni posebno pozornost in zahvalo sodelavcem, ki so dosegli v ARC 30 ali več skupne delovne dobe in so s tem izkazali neprecenljivo pripadnost podjetju v dobrih kakor tudi slabih časih.

Na slavnostnem dogodku, v Hiši penin Frangež v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, so 92 sodelavcem, med katerimi je bil tudi predsednik uprave Arcnota Branko Kurbus, podelili spominske zahvale in darila, kakovostne ure z odtisom imena prejemnika in namena podelitve.

Že pred svečano podelitvijo daril jubilantom in pred družabnim srečanjem, kjer so za prijetno vzdušje ter odlično kapljico in kulinariko, poleg domačinov iz Hiše penine Frangež, poskrbeli še gostinci iz Restavracije M, smo slišali nekaj podatkov o Arcontu v zadnjih 30 letih, torej od leta 1983, ko so se denimo rodili odlični športniki, kot so: Tina Maze, Peter Kauzer, Jani Brajkovič, Kim Clijsters, Justyna Kowalczyk... Istega leta je Železna lady (Margaret Thatcher) prevzela oblast v VB, po umiku Izraelskih sil je bila končana Libanonska vojna, začela pa se je 26-letna državljanska vojna na Šri Lanki; Ciprski Turki so razglasili Turško republiko Severni Ciper; Začela se je doba mobilne tehnologije v telekomunikacijah, saj je bilo odobreno trženje prvega mobilnega telefona (Motorola); Na trg so prišle tudi prve zgoščenke (CD), Avstrijo pa je obiskal papež Janez Pavel II... in Arcont je začel sodelovati s CTX.

Zgodovina današnjega Arconta seže še nekoliko dlje nazaj, in sicer: 1975-izdelava prve bivalne enote; 1978-nastanek samostojne enote TOZD za proizvodnjo bivalnih enot; 1990-Ustanovitev AR holdinga in petih hčerinskih družb; 1991-stečaj Avtoradgone; 1991-osamosvojitev Slovenije in izguba YU trgov; 1996-lastninjenje, kjer delavci postanejo 40-odstotni lastniki; 2000-CTX postane večinski lastnik; 2000-ustanovitev Arconta IP; rast po količini in kvaliteti; 2004-Arcont IP se preseli v lastno poslovno stavbo; 2007- zgradijo novo moderno lakirnico; 2000-praznujejo 60-letnico obstoja; 2013 – ostajajo podjetje s pozitivno energijo, kjer je pomemben vsak zaposleni, kjer delavcev na zaničujejo, kjer je prisotna popolna pripadnost...

„Prepričani smo, da ni dobro zanemarjati zaposlenih, brez katerih podjetje gotovo ne bi bilo to kar je. In seveda se jim moramo na nek način vsaj malo oddolžiti za njihovo dolgoletno pripadnost...“, poudarja predsednik uprave Arconta Branko Kurbus, ki je bil tudi med prejemniki nagrade in zahvalnice, katero mu je izročil član uprave družbe za tehnične zadeve Anton Merčnik. Kurbus je priznanje prejel za 32 let, šest mesecev in 18 dni dela v podjetju, saj se je zaposlil 1.9.1978. Ostalim jubilantom sta darila in zahvalno listino podelila predsednik uprave družbe Branko Kurbus, in direktor družbe Arcont IP Boris Sovič. Nad 35 let (od 35 let in dva meseca do 40 let, dva meseca in 16 dni) je v Arcontu sicer zaposlenih 32 ljudi, največ: Marjan Irgolič, potem pa: Andrej Fekonja, Miroslav Zamuda, Stanislav Srt, Branko Fridau, Boris Flisar, Stanko Fekonja, Daniel Vrabelj, Cvetka Zorec, Dušan Wolf, Anton Karlo, Milan Šafarič, Koloman Zakoč, Drago Vinčec, Janez Vrbnjak, Branko Korošak, Franc Fartek, Anton Brus, Ivan Ivanek, Marjan Fartek, Branko Marič, Mladen Voroš, Stevo Đekovski, Drago Kozar, Franc Golinar, Stanko Tršavec, Janez Kaučič, Neva Kuzmič, Vinko Gošnik, Janez Kociper, Marjan Šijanec in Milko Leben. Preostali nagrajenci pa so pri Arcontu zaposleni med 30 let in 16 dni ter 34 let, 10 mesecev in štiri dni.

Kakorkoli že, v primerjavi z veliko večino tajkunskih in podobnih podjetij, kjer direktorji, lastniki in „lastniki“ samo polnijo lastne žepe in običajno pozabljajo na tiste, ki jim ustvarjajo kapital, v Arcontu zaposleni nikakor niso le „številka“. In zato je jasno, zakaj vsi z zadovoljstvom hodijo delat in ustvarjat. Sicer pa je Arcont tudi eno redkih podjetij, ki vseskozi pomaga tudi lokalnemu okolju, kjer deluje, bodisi s sponzoriranjem športnih in kulturnih društev, ter na kakšne druge načine...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Slabih sto jih je v Arcontu zaposlenih več kot 30 let