Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na vidiku (tudi) sodelovanje v gospodarstvu

 

Veleposlanik LR Kitajske Zhang Xianyi obiskal Gornjo Radgono, kjer stomilijonska kitajska provinca poglablja sodelovanje z majhno slovensko občino

Obisk KitajskaPotem ko je junija lani območje Gornje Radgone obiskala politično-gospodarska delegacija iz približno 100-milijonske province Henan na Kitajskem, se nadaljujejo aktivnosti povezane z vzpostavitvijo gospodarsko-kulturnih odnosov majhnega slovenskega območja s provinco iz države, ki premore 1,35 milijarde prebivalcev. Mesto ob reki Muri je namreč obiskal veleposlanik Ljudske Republike Kitajske v Sloveniji, Zhang Xianyi s sodelavci. Po delovnem sestanku pri županu Gornje Radgone, Antonu Kampušu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Slovensko – Kitajskega društva, ter skupnem ogledu mesta Gornja Radgona, ter nekaterih znamenitosti in gospodarskih subjektov v občinah Gornja Radgona in Radenci, sta vodji delegacij Zhang Xianyi in Anton Kampuš, ter Zlatko Erlih iz omenjenega Slovensko-Kitajskega društva,

strnili vtise pogovorov, ki so namenjeni predvsem aktivnostim povezanim nadaljnjem sodelovanju Gornje Radgone in province Henan ter iskanju ustreznega kitajskega mesta, s katerim bi Gornja Radgona podpisala pogodbu o pobratenju ter seveda sodelovanju na različnih področjih, zlasti gospodarskem, kjer eni in drugi vidijo priložnost predvsem v sejmarski dejavnosti, prodaji radgonskih vin in penin ter mineralnih vod Radenska, na Kitajskem, potem v turizmu ipd.

...kitajščine se lahko učimo v Mariboru...

Po Kampuševih besedah so poleg razgovora v smislu nadaljnjega sodelovanja med Gornjo Radgono (Pomurjem in Slovenijo) ter provinco Henan na Kitajskem, kitajskemu veleposlaniku predstavili predvsem podjetje Radgonske gorice, ki že izvaža nekaj vina na Kitajsko in družbo Pomurski sejem. Predstavnik Slovensko-Kitajskega društva prijateljstva Zlatko Erlih je povedal, da se dogovarjajo o različnih projektih: želja po izvozu mineralne vode, sodelovanje s pomurskim sejmom in vlaganju v infrastrukturo. Pripravljajo se tudi projekti za vlaganje v turizem, in sicer v Zdravilišče Radenci, bodoče terme Benedikt in bodoče terme Janežovci v Slovenskih goricah.

Po drugi strani pa je kitajski veleposlanik, ki je pohvalil naše lepote, prijaznost in radgonska peneča vina, povedal, da sta se z županom pogovarjala tudi o konkretnih investicijah predvsem v turistični sektor – zdravilišča. „Veseli me, da sem prišel v Gornjo Radgono in spoznal te čudovite ljudi", je med drugim dejal veleposlanik, ki meni, da imata tako Slovenija kot provinca Henan (veleposlanik izhaja prav iz omenjene province op.p.) zelo pomembno skupno dejavnost – kmetijstvo – in da je to zelo pomembno področje na katerem lahko tesno sodelujeta, tudi preko sejmov. Pomembno se mu zdi, da bi poskrbeli za financiranje štipendij in izmenjavo učencev, ki bi prišli študirat v provinco Henan. S slovensko vlado so dogovorjeni, da bi lahko bila kitajščina drugi tuji jezik v osnovnih in srednjih šolah. Ustanovili so že Konfucijev razred na 2. Gimnaziji Maribor in na eni osnovni šoli. Veleposlanik Zhang Xianyi meni, da Gornja Radgona z okolico slovi po tem, da proizvaja kvalitetno peneče vino in mineralno vodo. V zadnjih 10 letih je na Kitajskem pitje vina postal modni hit predvsem med mladimi. Povedal je tudi, da se že kar nekaj slovenskega vina prodaja na Kitajskem in je med prebivalci zelo priljubljeno, zato je prepričan, da je to še eno področje na katerem lahko zagotovo sodelujemo. Predlagal je, da bi naslednje leto delegacija s province Henan obiskala sejem Agra v Gornji Radgoni, saj bi se na ta način še bolj ekonomsko povezali in lažje zastavili cilje za prihodnost, naši sejmarji pa bi lahko obiskali kakšno njihovo podobno prireditev-Expo. Visoki kitajski gost je tudi zagotovil, kako se bo potrudil, da se bodo niti skupnega sodelovanja še bolj poglobile in da bodo od tega imeli korist prebivalci ene in druge regije. Ob tem je veleposlanik Kitajske tudi potrdil, da v Henanu iščejo ustrezno mesto, ki bi postalo pobrateno z Gornjo Radgono, s katerim bi se lahko še dodatno vlagalo v skupne projekte. In prepričan je, da je možno gospodarsko, trgovsko, sejmarsko, turistično..., ter tudi kulturno in tudi sodelovanje na področju izobraževanja, saj želi, da bi se slovenski otroci učili kitajščine, mnogi Kitajci pa da že govorijo slovensko.

Sicer pa ne gre prezreti, da je junija lani na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, bila podpisana posebna listina med Gornjo Radgono in provinco Henan. Po okrogli mizi in predstavitvi podjetij, ki so v slovenski lasti, sta namreč vodja delegacije Wang Ping in župan Občine Gornja Radgona Anton Kampuš podpisala pismo o nameri in se s tem zavezala, da si bosta v prihodnje prizadevala za krepitev gospodarskega sodelovanja. Do prvega srečanja in navezave stikov s predstavniki province, ki je bila dolga tisočletja osrednja provinca kitajskega cesarstva, je prišlo s pomočjo dr. Jordana Berginca, enega od ustanoviteljev Slovensko-Kitajskega društva. Ta je tudi opozoril, da je podpis pisma o nameri vsekakor izjemen dogodek in da kitajska tradicija veleva, da si je po pobratenju potrebno prizadevati za negovanje in zorenje vzajemnega odnosa. Vsekakor obe strani pričakujeta od prihodnjega sodelovanja koristi na področju investiranja, izvoza in trgovanja, največ na področju prehrambene industrije in turizma.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Na vidiku (tudi) sodelovanje v gospodarstvu