Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Domača med in meso prepričala potrošnike

 

Dobro obiskani dnevi odprtih vrat Šunkarne Kodila in Čebalarstva Tigeli

Dan odprtih vratMurska Sobota – Na  pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje se po vsej Sloveniji vse od konca avgusta izvajajo dnevi odprtih vrat, kjer lokalni pridelovalci, predelovalci in zadruge odpirajo svoja vrata za splošno javnost, da s tem pokažejo ter dokažejo, da je lokalna hrana izjemno kakovostna in si zasluži zaupanje potrošnikov. Zadnji vikend septembra sta svoja vrata odprli tudi Šunkarna Kodila v Markišavcih pri Murski Soboti in  Čebelarstvo Tigeli v Krapju pri Veržeju.

Obiskovalcem, ki so si lahko ogledali postopek zorenja priznane prekmurske šunke je Janko Kodila povedal, od kje izvira odličnost njihovih izdelkov: »Kvaliteto predelanega mesa zagotavljamo s kratkimi dobavnimi verigami. Za kvaliteto končnih izdelkov pa je ključno tudi to, da prekmurske šunke zorijo pod slamnato streho v zorilnicah z ilovnatimi ometi, ki zagotavljajo najbolj enakomerno sušenje mesa.« Na dan odprtih vrat so v Šunkarni Kodila obiskovalcem ponudili strokovno vodeni ogled zorilnic šunke. Obiskovalci so se prepričali, kako poteka predelava mesnin in preizkusili okusne prekmurske specialitete.

...splošna javnost je pri predelovalcih in pridelovalcih preverjala, ali lokalno pridelana hrana dosega njihovo zaupanje...

V Šunkarni Kodila zagotavljajo kakovost svojih izdelkov s kratkimi dobavnimi potmi, saj sodelujejo z rejci iz lokalnega okolja, ki zagotavljajo prašiče pitane na višjo težo,  kar  zagotavlja kvalitetno surovino. »Kvalitetnemu mesu domačega porekla dodamo samo sol in začimbe, sušene mesnine so dimljene z bukovimi drvmi in žagovino na odprtem ognjišču,« je obiskovalcem na ogledu pojasnil Janko Kodila.

Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi Matjaž Kočar z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je spregovoril več o označbah kakovosti živil in o pomenu kratkih dobavnih poti od pridelave do potrošnje hrane: »Sistem spremljanja kakovosti živil in pridelave je zasnovan tako, da potrošnikom omogoča zagotovilo, da to živilo izhaja iz določenega okolja, je kakovostno in varno.« Spregovoril je tudi o pomembnosti kratkih dobavnih verig, ki poleg kakovosti zagotavljajo tudi podporo lokalnemu gospodarstvu in regionalni razvoj.

...štiri milijone obiskov cvetov za kilogram medu...

Na Čebelarstvu Tigeli so se obiskovalci dneva odprtih vrat sprehodili skozi čebelarski muzej in spoznali zgodovinsko plat pridelave medu, se naučili pravilnega točenja medu, videli zeliščni vrt, učni čebelnjak in preizkusili okusne medene specialitete. Na ogledu je Dragica Tigeli obiskovalcem pojasnila, kako zagotavljajo kakovost pridelanega medu: „Pridelava medu v našem čebelarstvu poteka na način kot ga izberejo čebele. Mi lahko pomagamo le tako, da sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in da z našo pomočjo hitreje izdelajo satovje za pridelavo medu. Skratka, pomembno je, da mi sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in njihovemu aktivnemu delovanju". Vsakršno točenje medu tudi vnaprej načrtujejo, saj je to zelo pomembno kakšen bo med in kakšna bo njegova kakovost. Dragica Tigeli je tudi povedala nekaj zanimivosti o čebelah in pridelavi medu. Večja čebelja družina namreč pridela okrog 40 kg medu na panj, za 1 kg akacijevega medu pa je potrebno kar 120.000 poletov, kar pomeni 4 milijone obiskov cvetov. Kako hitre znajo biti čebele pa je pojasnila s številkami: »Čebela leti s hitrostjo 24km/h med vračanjem v panj pred dežjem pa doseže tudi do 40 km/h.«

Dneva odprtih vrat na Čebelarstvu Tigeli se je udeležila tudi Lidija Lipič Berlec z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je predstavila značilnosti lokalno pridelanega medu in njegove prednosti: »Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. S svojim večnamenskim poslanstvom čebelarstvo pomembno vpliva tudi na druge kmetijske panoge, kar je najpomembneje, vpliva tudi na ohranjanje naravnega ravnovesja in kakovosti okolja,« je poudarila v svojem govoru, kjer je poudarila zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano: »Slovenija je edina članica EU, ki je svojo avtohtono vrsto čebel, kranjsko sivko, zaščitila. Najpomembnejši vplivi na okolje so zagotovo opraševanje rastlin in s tem posledično vpliv na obseg pridelkov rastlin v kmetijstvu in o kontroli nad pridelavo se vrši eksterni in interni nadzor kakovosti, čebelarstvo mora potekati v skladu s smernicami dobrih higienskih navad, ki so osnovane na načelih sistema HACCP.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Domača med in meso prepričala potrošnike