Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Domača med in meso prepričala potrošnike

 

Dobro obiskani dnevi odprtih vrat Šunkarne Kodila in Čebalarstva Tigeli

Dan odprtih vratMurska Sobota – Na  pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje se po vsej Sloveniji vse od konca avgusta izvajajo dnevi odprtih vrat, kjer lokalni pridelovalci, predelovalci in zadruge odpirajo svoja vrata za splošno javnost, da s tem pokažejo ter dokažejo, da je lokalna hrana izjemno kakovostna in si zasluži zaupanje potrošnikov. Zadnji vikend septembra sta svoja vrata odprli tudi Šunkarna Kodila v Markišavcih pri Murski Soboti in  Čebelarstvo Tigeli v Krapju pri Veržeju.

Obiskovalcem, ki so si lahko ogledali postopek zorenja priznane prekmurske šunke je Janko Kodila povedal, od kje izvira odličnost njihovih izdelkov: »Kvaliteto predelanega mesa zagotavljamo s kratkimi dobavnimi verigami. Za kvaliteto končnih izdelkov pa je ključno tudi to, da prekmurske šunke zorijo pod slamnato streho v zorilnicah z ilovnatimi ometi, ki zagotavljajo najbolj enakomerno sušenje mesa.« Na dan odprtih vrat so v Šunkarni Kodila obiskovalcem ponudili strokovno vodeni ogled zorilnic šunke. Obiskovalci so se prepričali, kako poteka predelava mesnin in preizkusili okusne prekmurske specialitete.

...splošna javnost je pri predelovalcih in pridelovalcih preverjala, ali lokalno pridelana hrana dosega njihovo zaupanje...

V Šunkarni Kodila zagotavljajo kakovost svojih izdelkov s kratkimi dobavnimi potmi, saj sodelujejo z rejci iz lokalnega okolja, ki zagotavljajo prašiče pitane na višjo težo,  kar  zagotavlja kvalitetno surovino. »Kvalitetnemu mesu domačega porekla dodamo samo sol in začimbe, sušene mesnine so dimljene z bukovimi drvmi in žagovino na odprtem ognjišču,« je obiskovalcem na ogledu pojasnil Janko Kodila.

Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi Matjaž Kočar z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je spregovoril več o označbah kakovosti živil in o pomenu kratkih dobavnih poti od pridelave do potrošnje hrane: »Sistem spremljanja kakovosti živil in pridelave je zasnovan tako, da potrošnikom omogoča zagotovilo, da to živilo izhaja iz določenega okolja, je kakovostno in varno.« Spregovoril je tudi o pomembnosti kratkih dobavnih verig, ki poleg kakovosti zagotavljajo tudi podporo lokalnemu gospodarstvu in regionalni razvoj.

...štiri milijone obiskov cvetov za kilogram medu...

Na Čebelarstvu Tigeli so se obiskovalci dneva odprtih vrat sprehodili skozi čebelarski muzej in spoznali zgodovinsko plat pridelave medu, se naučili pravilnega točenja medu, videli zeliščni vrt, učni čebelnjak in preizkusili okusne medene specialitete. Na ogledu je Dragica Tigeli obiskovalcem pojasnila, kako zagotavljajo kakovost pridelanega medu: „Pridelava medu v našem čebelarstvu poteka na način kot ga izberejo čebele. Mi lahko pomagamo le tako, da sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in da z našo pomočjo hitreje izdelajo satovje za pridelavo medu. Skratka, pomembno je, da mi sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in njihovemu aktivnemu delovanju". Vsakršno točenje medu tudi vnaprej načrtujejo, saj je to zelo pomembno kakšen bo med in kakšna bo njegova kakovost. Dragica Tigeli je tudi povedala nekaj zanimivosti o čebelah in pridelavi medu. Večja čebelja družina namreč pridela okrog 40 kg medu na panj, za 1 kg akacijevega medu pa je potrebno kar 120.000 poletov, kar pomeni 4 milijone obiskov cvetov. Kako hitre znajo biti čebele pa je pojasnila s številkami: »Čebela leti s hitrostjo 24km/h med vračanjem v panj pred dežjem pa doseže tudi do 40 km/h.«

Dneva odprtih vrat na Čebelarstvu Tigeli se je udeležila tudi Lidija Lipič Berlec z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je predstavila značilnosti lokalno pridelanega medu in njegove prednosti: »Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. S svojim večnamenskim poslanstvom čebelarstvo pomembno vpliva tudi na druge kmetijske panoge, kar je najpomembneje, vpliva tudi na ohranjanje naravnega ravnovesja in kakovosti okolja,« je poudarila v svojem govoru, kjer je poudarila zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano: »Slovenija je edina članica EU, ki je svojo avtohtono vrsto čebel, kranjsko sivko, zaščitila. Najpomembnejši vplivi na okolje so zagotovo opraševanje rastlin in s tem posledično vpliv na obseg pridelkov rastlin v kmetijstvu in o kontroli nad pridelavo se vrši eksterni in interni nadzor kakovosti, čebelarstvo mora potekati v skladu s smernicami dobrih higienskih navad, ki so osnovane na načelih sistema HACCP.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Domača med in meso prepričala potrošnike