Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Domača med in meso prepričala potrošnike

 

Dobro obiskani dnevi odprtih vrat Šunkarne Kodila in Čebalarstva Tigeli

Dan odprtih vratMurska Sobota – Na  pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje se po vsej Sloveniji vse od konca avgusta izvajajo dnevi odprtih vrat, kjer lokalni pridelovalci, predelovalci in zadruge odpirajo svoja vrata za splošno javnost, da s tem pokažejo ter dokažejo, da je lokalna hrana izjemno kakovostna in si zasluži zaupanje potrošnikov. Zadnji vikend septembra sta svoja vrata odprli tudi Šunkarna Kodila v Markišavcih pri Murski Soboti in  Čebelarstvo Tigeli v Krapju pri Veržeju.

Obiskovalcem, ki so si lahko ogledali postopek zorenja priznane prekmurske šunke je Janko Kodila povedal, od kje izvira odličnost njihovih izdelkov: »Kvaliteto predelanega mesa zagotavljamo s kratkimi dobavnimi verigami. Za kvaliteto končnih izdelkov pa je ključno tudi to, da prekmurske šunke zorijo pod slamnato streho v zorilnicah z ilovnatimi ometi, ki zagotavljajo najbolj enakomerno sušenje mesa.« Na dan odprtih vrat so v Šunkarni Kodila obiskovalcem ponudili strokovno vodeni ogled zorilnic šunke. Obiskovalci so se prepričali, kako poteka predelava mesnin in preizkusili okusne prekmurske specialitete.

...splošna javnost je pri predelovalcih in pridelovalcih preverjala, ali lokalno pridelana hrana dosega njihovo zaupanje...

V Šunkarni Kodila zagotavljajo kakovost svojih izdelkov s kratkimi dobavnimi potmi, saj sodelujejo z rejci iz lokalnega okolja, ki zagotavljajo prašiče pitane na višjo težo,  kar  zagotavlja kvalitetno surovino. »Kvalitetnemu mesu domačega porekla dodamo samo sol in začimbe, sušene mesnine so dimljene z bukovimi drvmi in žagovino na odprtem ognjišču,« je obiskovalcem na ogledu pojasnil Janko Kodila.

Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi Matjaž Kočar z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je spregovoril več o označbah kakovosti živil in o pomenu kratkih dobavnih poti od pridelave do potrošnje hrane: »Sistem spremljanja kakovosti živil in pridelave je zasnovan tako, da potrošnikom omogoča zagotovilo, da to živilo izhaja iz določenega okolja, je kakovostno in varno.« Spregovoril je tudi o pomembnosti kratkih dobavnih verig, ki poleg kakovosti zagotavljajo tudi podporo lokalnemu gospodarstvu in regionalni razvoj.

...štiri milijone obiskov cvetov za kilogram medu...

Na Čebelarstvu Tigeli so se obiskovalci dneva odprtih vrat sprehodili skozi čebelarski muzej in spoznali zgodovinsko plat pridelave medu, se naučili pravilnega točenja medu, videli zeliščni vrt, učni čebelnjak in preizkusili okusne medene specialitete. Na ogledu je Dragica Tigeli obiskovalcem pojasnila, kako zagotavljajo kakovost pridelanega medu: „Pridelava medu v našem čebelarstvu poteka na način kot ga izberejo čebele. Mi lahko pomagamo le tako, da sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in da z našo pomočjo hitreje izdelajo satovje za pridelavo medu. Skratka, pomembno je, da mi sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in njihovemu aktivnemu delovanju". Vsakršno točenje medu tudi vnaprej načrtujejo, saj je to zelo pomembno kakšen bo med in kakšna bo njegova kakovost. Dragica Tigeli je tudi povedala nekaj zanimivosti o čebelah in pridelavi medu. Večja čebelja družina namreč pridela okrog 40 kg medu na panj, za 1 kg akacijevega medu pa je potrebno kar 120.000 poletov, kar pomeni 4 milijone obiskov cvetov. Kako hitre znajo biti čebele pa je pojasnila s številkami: »Čebela leti s hitrostjo 24km/h med vračanjem v panj pred dežjem pa doseže tudi do 40 km/h.«

Dneva odprtih vrat na Čebelarstvu Tigeli se je udeležila tudi Lidija Lipič Berlec z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je predstavila značilnosti lokalno pridelanega medu in njegove prednosti: »Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. S svojim večnamenskim poslanstvom čebelarstvo pomembno vpliva tudi na druge kmetijske panoge, kar je najpomembneje, vpliva tudi na ohranjanje naravnega ravnovesja in kakovosti okolja,« je poudarila v svojem govoru, kjer je poudarila zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano: »Slovenija je edina članica EU, ki je svojo avtohtono vrsto čebel, kranjsko sivko, zaščitila. Najpomembnejši vplivi na okolje so zagotovo opraševanje rastlin in s tem posledično vpliv na obseg pridelkov rastlin v kmetijstvu in o kontroli nad pridelavo se vrši eksterni in interni nadzor kakovosti, čebelarstvo mora potekati v skladu s smernicami dobrih higienskih navad, ki so osnovane na načelih sistema HACCP.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Domača med in meso prepričala potrošnike