Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Temeljni kamen zagotovilo za realizacijo

 

Položen temeljni kamen za največjo investicijo radgonske občine, vredno 12.000.000,00 evrov

Temeljni kamen za ČNOb lepem in sončnem vremenu so v okviru praznovanja 18. praznika občine Gornja Radgona, tik ob reki Muri (v ozadju Arcont-a), v Lisjakovi strugi, svečano položili temeljni kamen za novo čistilno napravo, ki bo pokrila največji del radgonske občine. Ob tem svečanem dejanju, katerega so v navzočnosti izvajalcev, predstavnikov občine, medijev in občanov, opravili župan in podžupan občine Gornja Radgona, Anton Kampuš in Vinko Rous, nadzornik, dr. Uroš Krajnc iz podjetja IEI iz Maribora, in direktor podjetja Prevozništvo, gradbena mehanizacija, posredništvo, gramoznica Bezena, Silva Bračko s.p., iz Zgornje Kungote, Milan Bračko, je župan Kampuš med drugim dejal, da je nova čistilna naprava (ČN) izjemnega pomena.

„Drugi sklop projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Mure, kamor sodi tudi nova ČN, je največja naložba v radgonski občini v zadnjih letih, če ne sploh. Namen projekta, vrednega nekaj manj kot 12 milijonov evrov, pa je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadne fekalne vode v občini, kjer doslej še nismo imeli centralne ČN. V sklopu projekta bomo najprej zgradili plato za ČN ter preusmerili potok Hercegovščak, sledila bo gradnja kanalizacijskega omrežja v dolžini 9 kilometrov, treh črpališč, treh regulacijskih objektov, zadrževalnika in čistilne naprave v neposredni bližini Lisjakove struge, torej pod proizvodnimi objekti podjetja Arcont, na katero bo priključenih 8800 populacijskih enot. Za gradnjo kanalizacijskega omrežja in ČN je bilo izbrano podjetje SGP Pomgrad, plato, s katerim se bo ČN zaščitila pred poplavami, bo gradilo podjetje Silva Bračko s.p.", je med drugim dejal Kampuš, ki je vesel, da so veliko večino sredstev dobili iz evropskih skladov, če pa bi pred leti gradili sami pa teh sredstev ne bi bilo in občina bi morala v nova velika zadolževanja, ki bi jih vračale naslednje generacije občanov.

Z 11,9 milijona evrov je namreč omenjeni projekt največja investicija Občine Gornja Radgona, ki bo iz lastnega proračuna v letih 2014 in 2015 prispevala 4,3 milijona evrov, delež kohezijskih sredstev znaša 6,3 milijona evrov, EU-lastna udeležba pa 1,1 milijona evrov. Gradnja platoja se je tako začela v začetku oktobra, projekt pa bo predvidoma končan do konca leta 2015, kar je tudi obveza, in se ne sme zamujati. „Z izvedbo projekta bomo prišli do celostne ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov v porečju Mure. Namen projekta je seveda odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. Višina skupnih stroškov za projekt znaša 11.860.566,00 evrov, upravičeni stroški znašajo 9.094.229,00 evrov. Projekt se financira iz državnega in občinskega proračuna (javna sredstva) na naslednji način: kohezijska sredstva v višini 6.365.732,94 evrov, EU-lastna udeležba v višini 1.123.364,64 evrov in delež Občine Gornja Radgona v višini 4.371.468,42 evrov. Navedene vrednosti vključujejo DDV.", je še dejal župan Anton Kampuš.

Projekt obsega gradnjo platoja za ČN kot zaščita obstoječega obrežja pred škodljivim delovanjem poplavnih voda v velikosti cca 4.400 m2, ter prestavitev potoka Hercegovščak, v dolžini 270 metrov ter rekonstrukcijo obstoječega betonskega prepusta, kar bo končano predvidoma še jeseni letos. Sledila bo gradnja kanalizacije v aglomeraciji Gornja Radgona 3064 v dolžini 9.074,50 metrov kot ločeni kanalizacijski sistem, tri črpališča, tri regulacijske objekte, en zadrževalnik, gradnjo centralne ČN Gornja Radgona s kapaciteto 8.800 PE (populacijskih enot) vključno s komunalno infrastrukturo ter dostopno cesto. Izbira optimalne variante čiščenja je bila izvedena na podlagi Analize variant čiščenja, kjer je bila izbrana tehnologija čiščenja s suspenzijo biološkega blata v sekvenčnih (SBR) bazenih. Lokacija centralne ČN je, kot rečeno, na desnem bregu reke Mure, pod proizvodnimi objekti podjetja Arcont d.d., ki je v prostorskih aktih Občine Gornja Radgona predvidena za gradnjo tovrstnih objektov. Upravni prostori so skupaj z nekaterimi tehnološkimi podsklopi izvedeni kot integralni objekt. Predvidena je gradnja eno etažne zgradbe z ravno armiranobetonsko streho in zajema prostore za strojno zgoščevanje blata, kompresorsko postajo in elektroagregat, upravne prostore, laboratorij, prostor z elektroomarami, delavnico in skladišče, sanitarije in črno garderobo, belo garderobo, hodnik in kotlovnico. Za gradnjo platoja za ČN in prestavitev potoka Hercegovščak ter za izgradnjo kanalizacijskega omrežja sta bili pridobljeni gradbeni dovoljenji, glede gradnje ČN in spremljajočih objektov ter dostopa pa bo gradbeno dovoljenje pridobival izbrani izvajalec SGP Pomgrad d.d...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Temeljni kamen zagotovilo za realizacijo