Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?

 

Obetavni razvojni načrti Komunale Radgona

Komunala GRDružba Komunala Radgona, javno podjetje d.o.o., Gornja Radgona, ki deluje že deveto leto (od 24.4.2005), je bila ustanovljena z namenom opravljanja komunalnih dejavnosti in z njimi povezanih storitev za območje občine Gornja Radgona. Danes Komunala izvaja predvsem dejavnosti s področja javnih gospodarskih služb, in sicer: distribucijo vode z upravljanjem in vzdrževanjem vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter malih komunalnih čistilnih naprav; vzdrževanje občinskih cest in javnih poti, opremljanje s prometno signalizacijo in izvajanjem zimske službe na njih; urejanje javnih površin (javna snaga) in zimsko službo v mestu Gornja Radgona ter izvajanje javnih del za občino Gornja Radgona po posebni pogodbi za urejanje in vzdrževanje okolja.

„K temu je potrebno dodati še vzdrževanje in upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav, manjša gradbena dela, manjše storitve urejanja okolja in druge storitve, ki jih podjetje opravlja za trg. V okviru tega ustvarjamo svoje prihodke, s katerimi pokrivamo stroške poslovanja. Podjetje želi postati prepoznavno in v subregionalnem ter regionalnem okolju uveljavljen subjekt za izvajanje javnih gospodarskih služb s področja vodooskrbe, odvajanja odpadnih voda, odvoza in ravnanja z odpadki, javne snage, vzdrževanja občinskih cest in javnih poti ter drugih komunalnih storitev, s ciljem doseganja najvišje možne stopnje kakovosti storitev in družbeno odgovornega ravnanja, ob hkratnem doseganju čim večje stopnje varovanja okolja ter posledičnega trajnostnega razvoja ob vzporedni usmeritvi v specializacijo", pravi direktor Komunale Radgona, mag. Zlatko Erlih, ki je ob tako imenovanem 1. dnevu odprtih vrat spregovoril o aktualnem trenutku družbe.

Po Erlihovem je poslovno leto 2012 za podjetje potekalo v okviru pričakovanj. Dejstvo je, da je del storitev vezan na že omenjene javne gospodarske službe, posledično temu pa so bili pogoji poslovanja podrejeni stanju na tem področju, saj so imeli opraviti z zamrznjenimi cenami, zato so pri končnem poslovnem izidu pomembno vlogo odigrala proračunska sredstva lastnika, torej občine Gornja Radgona, na področju omrežnine za vodooskrbo in za odvajanja ter čiščenja odpadnih komunalnih voda. „Poslovanje je bilo po dveh »suhih« letih ponovno nad pragom rentabilnosti in to je pomemben znak, da smo uspeli ob relativno omejenih prihodkih obvladovati tudi stroške poslovanja. Prvi zimski del leta je minil relativno normalno, saj zima 2011/2012 ni izstopala z izdatnostjo snežnih padavin, prav nasprotno stanje pa je bilo v zadnjih mesecih leta 2012, ko smo imeli opraviti z več padavinami, ki pa so se s svojo izdatnostjo še posebej pokazale v prvih treh mesecih leta 2013, a te na poslovni izid podjetja v letu 2012 seveda niso imele vpliva. Letni meseci v letu 2012 niso postregli z večjimi posebnostmi, zato je delo potekalo v okviru načrtovanih nalog. Če bi lahko poslovno leto 2012 označili za relativno normalno pa je leto 2013 od januarja naprej prineslo veliko dela in skrbi s snegom, ki nas je zasipaval do konca marca. Takoj za tem smo pa imeli opraviti s plazenjem zemlje, uničenimi cestami in drugo javno infrastrukturo. Vse to nam je naložilo veliko dodatnega nepredvidenega dela", pravi Erlih.

Osrednja naloga podjetja je seveda distribucija vode, ki se je v letu 2012 odvijala v okviru pričakovanj, same vodne izgube pa so se v povprečju leta 2012 ustalile na dokaj zadovoljivih 25%, a se je stanje proti koncu leta in še prav posebej v prvih mesecih leta 2013 bistveno poslabšalo. Kakovost vode je bila z vidika prisotnosti nitratov v njej celo leto v okviru dovoljenih omejitev. Podjetje seveda pozorno sledi projektu vodovodnega sistema Krak C, kjer zasledujejo cilj, da bi predvsem v celoti ohranili pravico upravljanja z obstoječim vodovodnim sistemom občine Gornja Radgona, hkrati pa iščejo priložnosti za izvajanje storitev s področja vzdrževanja vodovodnih sistemov tudi izven občinskih meja. Področje odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih vod je bilo do sedaj omejeno na vzdrževanje obstoječe kanalizacije in na upravljanje z približno desetimi malimi komunalnimi ČN. Tukaj so sledili nastajanju projekta nove kanalizacije in centralne čistilne naprave v Gornji Radgoni.

Podjetje je sicer, skupaj s podizvajalci vzdrževalo v letu 2012 kar zajeten obseg cest in cestnih komunikacij: lokalne ceste v dolžini 60.825 m; javne poti v dolžini 139.085 m; krajevne mestne ceste v dolžini 5.236 m in zbirne mestne ceste v dolžini 5.095 m. „Skrb za urejenost občinskega središča je naša stalna naloga. Uresničujemo jo s čiščenjem ulic, nasadov, odstranjevanjem in odvozom odpadkov, košnjo mestnih zelenic, prirezovanjem zelenega grmovja ipd. Delo poteka skozi vse leto in ga izvajamo delno tudi v sklopu ukrepa javnih del. V preteklem letu smo prevzeli upravljanje mestnega parka v Gornji Radgoni in ocenjujemo, da to delo opravljamo zadovoljivo z razpoložljivo sicer ne najsodobnejšo tehniko. Odgovorni smo za zeleni del parka, za povezovalne poti in za delovanje vodometa. Potem, ko je občina Gornja Radgona nabavila računalniško opremo in program za izvajanje z zakonom določenih nalog vzpostavitve in permanentnega dopolnjevanja elektronskega katastra, je podjetje prevzelo izvajanje teh nalog z ustrezno usposobljenim referentom in danes se na tem mediju nahaja že veliko podatkov in informacij o premoženju občine, ki predstavljajo pomemben pripomoček pri vizualizaciji in nastajanju različnih projektov", razlaga Erlih in dodaja, da je v podjetju zaposlenih 25 delavcev, zraven pa jih je še 8 – 10 iz programa javnih del.

In konec poslovnega leta 2012 je bil pozitiven za nekaj tisočakov. A tudi na račun subvencij omrežnine je poslovni rezultat preskočil prag rentabilnosti. Gre za minimalni dobiček, ki je pomemben za poslovanje podjetja, a hkrati precej premajhen za nadaljnja razvojna vlaganja. Tehnika, ki jo komunalna podjetja uporabljajo pri svojem delu, se dnevno nadgrajuje in modernizira, in kljub njihovi želji, da bi občanom ponudili visokokvalitetne storitve, prepogosto ostajajo brez pravega vpliva na to, saj jim obstoječa lastna tehnika ne dovoli, da bi segli višje. „Bilanca stanja podjetja je bila konec leta 2013 relativno zdrava, v podjetju pa skrbimo, da bi jo še izboljšali. Kakorkoli že, potrebno je poudariti, da se je podjetje v letu 2012 uspelo vrniti v »želene tirnice« in da le nadaljevanje takšnega dela omogoča ustvarjanje temelja za nadaljnji razvoj, ki je v našem primeru precej odvisen tudi od samega lastnika, torej občine Gornja Radgona in predvsem od njegovega pogleda na to področje. Dosedanje delo v letu 2013 kaže na to, da bo poslovni izid tega istega leta ponovno prispeval k dodatnemu izboljšanju bilance stanja", je dodal direktor Zlatko Erlih, ki je omenil tudi nekatere novosti v delovanju podjetja ter tudi načrte za prihodnost.

Občina Gornja Radgona je nekaj dnevi položila temeljni kamen za izgradnjo nove centralne ČN, kjer si v Komunali obetajo prevzem njenega upravljanja. Ker projekt s predvideno izgradnjo kanalizacijskega sistema ne pokriva celotnega področja občine, so v podjetju zasnovali svoj projekt z naslovom: »Sistematično uvajanje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Gornja Radgona«.

Projekt, za katerega so v podjetju izdelali poslovni načrt, ima veliko ambicijo: vzpostaviti sistem svetovanja, usposabljanja in informiranja prebivalstva; usposobiti lastno ekipo za vgradnjo in montažo male komunalne čistilne naprave (MKČN); omogočiti prebivalstvu in podjetjem nakup kakovostno najbolj referenčnih MKČN v Sloveniji po finančno relativno ugodnih pogojih, vključno z razpisovanjem in dodeljevanjem subvencij; v čim večji meri prevzeti upravljanje in vzdrževanje obstoječih in novo vgrajenih MKČN; izvajati servisiranje MKČN...

„Da bi lahko izvedli tako zasnovan kompleksen pristop, je bilo potrebno sprejeti spremembe pripadajočega občinskega odloka, pri nastajanju katerega smo izdatno sodelovali. Sedaj smo v pripravi tehničnega pravilnika, pred objavo pa je tudi razpis in pravilnik za dodelitev predvidenih subvencij, ki jih občina namenja tistim, ki so že vgradili MKČN", pravi Erlih in dodaja; „V letu 2012 smo se lotili tudi projektne obdelave potencialno nove dejavnosti samostojnega odvažanja odpadkov iz občine Gornja Radgona, ki je bil v drugem kvartalu 2013 predstavljen v prvem konkretnem izdelku t.j. predinvesticijski študiji. Ta bo nadgrajena z investicijskim programom".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?