V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?

 

Obetavni razvojni načrti Komunale Radgona

Komunala GRDružba Komunala Radgona, javno podjetje d.o.o., Gornja Radgona, ki deluje že deveto leto (od 24.4.2005), je bila ustanovljena z namenom opravljanja komunalnih dejavnosti in z njimi povezanih storitev za območje občine Gornja Radgona. Danes Komunala izvaja predvsem dejavnosti s področja javnih gospodarskih služb, in sicer: distribucijo vode z upravljanjem in vzdrževanjem vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter malih komunalnih čistilnih naprav; vzdrževanje občinskih cest in javnih poti, opremljanje s prometno signalizacijo in izvajanjem zimske službe na njih; urejanje javnih površin (javna snaga) in zimsko službo v mestu Gornja Radgona ter izvajanje javnih del za občino Gornja Radgona po posebni pogodbi za urejanje in vzdrževanje okolja.

„K temu je potrebno dodati še vzdrževanje in upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav, manjša gradbena dela, manjše storitve urejanja okolja in druge storitve, ki jih podjetje opravlja za trg. V okviru tega ustvarjamo svoje prihodke, s katerimi pokrivamo stroške poslovanja. Podjetje želi postati prepoznavno in v subregionalnem ter regionalnem okolju uveljavljen subjekt za izvajanje javnih gospodarskih služb s področja vodooskrbe, odvajanja odpadnih voda, odvoza in ravnanja z odpadki, javne snage, vzdrževanja občinskih cest in javnih poti ter drugih komunalnih storitev, s ciljem doseganja najvišje možne stopnje kakovosti storitev in družbeno odgovornega ravnanja, ob hkratnem doseganju čim večje stopnje varovanja okolja ter posledičnega trajnostnega razvoja ob vzporedni usmeritvi v specializacijo", pravi direktor Komunale Radgona, mag. Zlatko Erlih, ki je ob tako imenovanem 1. dnevu odprtih vrat spregovoril o aktualnem trenutku družbe.

Po Erlihovem je poslovno leto 2012 za podjetje potekalo v okviru pričakovanj. Dejstvo je, da je del storitev vezan na že omenjene javne gospodarske službe, posledično temu pa so bili pogoji poslovanja podrejeni stanju na tem področju, saj so imeli opraviti z zamrznjenimi cenami, zato so pri končnem poslovnem izidu pomembno vlogo odigrala proračunska sredstva lastnika, torej občine Gornja Radgona, na področju omrežnine za vodooskrbo in za odvajanja ter čiščenja odpadnih komunalnih voda. „Poslovanje je bilo po dveh »suhih« letih ponovno nad pragom rentabilnosti in to je pomemben znak, da smo uspeli ob relativno omejenih prihodkih obvladovati tudi stroške poslovanja. Prvi zimski del leta je minil relativno normalno, saj zima 2011/2012 ni izstopala z izdatnostjo snežnih padavin, prav nasprotno stanje pa je bilo v zadnjih mesecih leta 2012, ko smo imeli opraviti z več padavinami, ki pa so se s svojo izdatnostjo še posebej pokazale v prvih treh mesecih leta 2013, a te na poslovni izid podjetja v letu 2012 seveda niso imele vpliva. Letni meseci v letu 2012 niso postregli z večjimi posebnostmi, zato je delo potekalo v okviru načrtovanih nalog. Če bi lahko poslovno leto 2012 označili za relativno normalno pa je leto 2013 od januarja naprej prineslo veliko dela in skrbi s snegom, ki nas je zasipaval do konca marca. Takoj za tem smo pa imeli opraviti s plazenjem zemlje, uničenimi cestami in drugo javno infrastrukturo. Vse to nam je naložilo veliko dodatnega nepredvidenega dela", pravi Erlih.

Osrednja naloga podjetja je seveda distribucija vode, ki se je v letu 2012 odvijala v okviru pričakovanj, same vodne izgube pa so se v povprečju leta 2012 ustalile na dokaj zadovoljivih 25%, a se je stanje proti koncu leta in še prav posebej v prvih mesecih leta 2013 bistveno poslabšalo. Kakovost vode je bila z vidika prisotnosti nitratov v njej celo leto v okviru dovoljenih omejitev. Podjetje seveda pozorno sledi projektu vodovodnega sistema Krak C, kjer zasledujejo cilj, da bi predvsem v celoti ohranili pravico upravljanja z obstoječim vodovodnim sistemom občine Gornja Radgona, hkrati pa iščejo priložnosti za izvajanje storitev s področja vzdrževanja vodovodnih sistemov tudi izven občinskih meja. Področje odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih vod je bilo do sedaj omejeno na vzdrževanje obstoječe kanalizacije in na upravljanje z približno desetimi malimi komunalnimi ČN. Tukaj so sledili nastajanju projekta nove kanalizacije in centralne čistilne naprave v Gornji Radgoni.

Podjetje je sicer, skupaj s podizvajalci vzdrževalo v letu 2012 kar zajeten obseg cest in cestnih komunikacij: lokalne ceste v dolžini 60.825 m; javne poti v dolžini 139.085 m; krajevne mestne ceste v dolžini 5.236 m in zbirne mestne ceste v dolžini 5.095 m. „Skrb za urejenost občinskega središča je naša stalna naloga. Uresničujemo jo s čiščenjem ulic, nasadov, odstranjevanjem in odvozom odpadkov, košnjo mestnih zelenic, prirezovanjem zelenega grmovja ipd. Delo poteka skozi vse leto in ga izvajamo delno tudi v sklopu ukrepa javnih del. V preteklem letu smo prevzeli upravljanje mestnega parka v Gornji Radgoni in ocenjujemo, da to delo opravljamo zadovoljivo z razpoložljivo sicer ne najsodobnejšo tehniko. Odgovorni smo za zeleni del parka, za povezovalne poti in za delovanje vodometa. Potem, ko je občina Gornja Radgona nabavila računalniško opremo in program za izvajanje z zakonom določenih nalog vzpostavitve in permanentnega dopolnjevanja elektronskega katastra, je podjetje prevzelo izvajanje teh nalog z ustrezno usposobljenim referentom in danes se na tem mediju nahaja že veliko podatkov in informacij o premoženju občine, ki predstavljajo pomemben pripomoček pri vizualizaciji in nastajanju različnih projektov", razlaga Erlih in dodaja, da je v podjetju zaposlenih 25 delavcev, zraven pa jih je še 8 – 10 iz programa javnih del.

In konec poslovnega leta 2012 je bil pozitiven za nekaj tisočakov. A tudi na račun subvencij omrežnine je poslovni rezultat preskočil prag rentabilnosti. Gre za minimalni dobiček, ki je pomemben za poslovanje podjetja, a hkrati precej premajhen za nadaljnja razvojna vlaganja. Tehnika, ki jo komunalna podjetja uporabljajo pri svojem delu, se dnevno nadgrajuje in modernizira, in kljub njihovi želji, da bi občanom ponudili visokokvalitetne storitve, prepogosto ostajajo brez pravega vpliva na to, saj jim obstoječa lastna tehnika ne dovoli, da bi segli višje. „Bilanca stanja podjetja je bila konec leta 2013 relativno zdrava, v podjetju pa skrbimo, da bi jo še izboljšali. Kakorkoli že, potrebno je poudariti, da se je podjetje v letu 2012 uspelo vrniti v »želene tirnice« in da le nadaljevanje takšnega dela omogoča ustvarjanje temelja za nadaljnji razvoj, ki je v našem primeru precej odvisen tudi od samega lastnika, torej občine Gornja Radgona in predvsem od njegovega pogleda na to področje. Dosedanje delo v letu 2013 kaže na to, da bo poslovni izid tega istega leta ponovno prispeval k dodatnemu izboljšanju bilance stanja", je dodal direktor Zlatko Erlih, ki je omenil tudi nekatere novosti v delovanju podjetja ter tudi načrte za prihodnost.

Občina Gornja Radgona je nekaj dnevi položila temeljni kamen za izgradnjo nove centralne ČN, kjer si v Komunali obetajo prevzem njenega upravljanja. Ker projekt s predvideno izgradnjo kanalizacijskega sistema ne pokriva celotnega področja občine, so v podjetju zasnovali svoj projekt z naslovom: »Sistematično uvajanje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Gornja Radgona«.

Projekt, za katerega so v podjetju izdelali poslovni načrt, ima veliko ambicijo: vzpostaviti sistem svetovanja, usposabljanja in informiranja prebivalstva; usposobiti lastno ekipo za vgradnjo in montažo male komunalne čistilne naprave (MKČN); omogočiti prebivalstvu in podjetjem nakup kakovostno najbolj referenčnih MKČN v Sloveniji po finančno relativno ugodnih pogojih, vključno z razpisovanjem in dodeljevanjem subvencij; v čim večji meri prevzeti upravljanje in vzdrževanje obstoječih in novo vgrajenih MKČN; izvajati servisiranje MKČN...

„Da bi lahko izvedli tako zasnovan kompleksen pristop, je bilo potrebno sprejeti spremembe pripadajočega občinskega odloka, pri nastajanju katerega smo izdatno sodelovali. Sedaj smo v pripravi tehničnega pravilnika, pred objavo pa je tudi razpis in pravilnik za dodelitev predvidenih subvencij, ki jih občina namenja tistim, ki so že vgradili MKČN", pravi Erlih in dodaja; „V letu 2012 smo se lotili tudi projektne obdelave potencialno nove dejavnosti samostojnega odvažanja odpadkov iz občine Gornja Radgona, ki je bil v drugem kvartalu 2013 predstavljen v prvem konkretnem izdelku t.j. predinvesticijski študiji. Ta bo nadgrajena z investicijskim programom".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?