Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?

 

Obetavni razvojni načrti Komunale Radgona

Komunala GRDružba Komunala Radgona, javno podjetje d.o.o., Gornja Radgona, ki deluje že deveto leto (od 24.4.2005), je bila ustanovljena z namenom opravljanja komunalnih dejavnosti in z njimi povezanih storitev za območje občine Gornja Radgona. Danes Komunala izvaja predvsem dejavnosti s področja javnih gospodarskih služb, in sicer: distribucijo vode z upravljanjem in vzdrževanjem vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter malih komunalnih čistilnih naprav; vzdrževanje občinskih cest in javnih poti, opremljanje s prometno signalizacijo in izvajanjem zimske službe na njih; urejanje javnih površin (javna snaga) in zimsko službo v mestu Gornja Radgona ter izvajanje javnih del za občino Gornja Radgona po posebni pogodbi za urejanje in vzdrževanje okolja.

„K temu je potrebno dodati še vzdrževanje in upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav, manjša gradbena dela, manjše storitve urejanja okolja in druge storitve, ki jih podjetje opravlja za trg. V okviru tega ustvarjamo svoje prihodke, s katerimi pokrivamo stroške poslovanja. Podjetje želi postati prepoznavno in v subregionalnem ter regionalnem okolju uveljavljen subjekt za izvajanje javnih gospodarskih služb s področja vodooskrbe, odvajanja odpadnih voda, odvoza in ravnanja z odpadki, javne snage, vzdrževanja občinskih cest in javnih poti ter drugih komunalnih storitev, s ciljem doseganja najvišje možne stopnje kakovosti storitev in družbeno odgovornega ravnanja, ob hkratnem doseganju čim večje stopnje varovanja okolja ter posledičnega trajnostnega razvoja ob vzporedni usmeritvi v specializacijo", pravi direktor Komunale Radgona, mag. Zlatko Erlih, ki je ob tako imenovanem 1. dnevu odprtih vrat spregovoril o aktualnem trenutku družbe.

Po Erlihovem je poslovno leto 2012 za podjetje potekalo v okviru pričakovanj. Dejstvo je, da je del storitev vezan na že omenjene javne gospodarske službe, posledično temu pa so bili pogoji poslovanja podrejeni stanju na tem področju, saj so imeli opraviti z zamrznjenimi cenami, zato so pri končnem poslovnem izidu pomembno vlogo odigrala proračunska sredstva lastnika, torej občine Gornja Radgona, na področju omrežnine za vodooskrbo in za odvajanja ter čiščenja odpadnih komunalnih voda. „Poslovanje je bilo po dveh »suhih« letih ponovno nad pragom rentabilnosti in to je pomemben znak, da smo uspeli ob relativno omejenih prihodkih obvladovati tudi stroške poslovanja. Prvi zimski del leta je minil relativno normalno, saj zima 2011/2012 ni izstopala z izdatnostjo snežnih padavin, prav nasprotno stanje pa je bilo v zadnjih mesecih leta 2012, ko smo imeli opraviti z več padavinami, ki pa so se s svojo izdatnostjo še posebej pokazale v prvih treh mesecih leta 2013, a te na poslovni izid podjetja v letu 2012 seveda niso imele vpliva. Letni meseci v letu 2012 niso postregli z večjimi posebnostmi, zato je delo potekalo v okviru načrtovanih nalog. Če bi lahko poslovno leto 2012 označili za relativno normalno pa je leto 2013 od januarja naprej prineslo veliko dela in skrbi s snegom, ki nas je zasipaval do konca marca. Takoj za tem smo pa imeli opraviti s plazenjem zemlje, uničenimi cestami in drugo javno infrastrukturo. Vse to nam je naložilo veliko dodatnega nepredvidenega dela", pravi Erlih.

Osrednja naloga podjetja je seveda distribucija vode, ki se je v letu 2012 odvijala v okviru pričakovanj, same vodne izgube pa so se v povprečju leta 2012 ustalile na dokaj zadovoljivih 25%, a se je stanje proti koncu leta in še prav posebej v prvih mesecih leta 2013 bistveno poslabšalo. Kakovost vode je bila z vidika prisotnosti nitratov v njej celo leto v okviru dovoljenih omejitev. Podjetje seveda pozorno sledi projektu vodovodnega sistema Krak C, kjer zasledujejo cilj, da bi predvsem v celoti ohranili pravico upravljanja z obstoječim vodovodnim sistemom občine Gornja Radgona, hkrati pa iščejo priložnosti za izvajanje storitev s področja vzdrževanja vodovodnih sistemov tudi izven občinskih meja. Področje odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih vod je bilo do sedaj omejeno na vzdrževanje obstoječe kanalizacije in na upravljanje z približno desetimi malimi komunalnimi ČN. Tukaj so sledili nastajanju projekta nove kanalizacije in centralne čistilne naprave v Gornji Radgoni.

Podjetje je sicer, skupaj s podizvajalci vzdrževalo v letu 2012 kar zajeten obseg cest in cestnih komunikacij: lokalne ceste v dolžini 60.825 m; javne poti v dolžini 139.085 m; krajevne mestne ceste v dolžini 5.236 m in zbirne mestne ceste v dolžini 5.095 m. „Skrb za urejenost občinskega središča je naša stalna naloga. Uresničujemo jo s čiščenjem ulic, nasadov, odstranjevanjem in odvozom odpadkov, košnjo mestnih zelenic, prirezovanjem zelenega grmovja ipd. Delo poteka skozi vse leto in ga izvajamo delno tudi v sklopu ukrepa javnih del. V preteklem letu smo prevzeli upravljanje mestnega parka v Gornji Radgoni in ocenjujemo, da to delo opravljamo zadovoljivo z razpoložljivo sicer ne najsodobnejšo tehniko. Odgovorni smo za zeleni del parka, za povezovalne poti in za delovanje vodometa. Potem, ko je občina Gornja Radgona nabavila računalniško opremo in program za izvajanje z zakonom določenih nalog vzpostavitve in permanentnega dopolnjevanja elektronskega katastra, je podjetje prevzelo izvajanje teh nalog z ustrezno usposobljenim referentom in danes se na tem mediju nahaja že veliko podatkov in informacij o premoženju občine, ki predstavljajo pomemben pripomoček pri vizualizaciji in nastajanju različnih projektov", razlaga Erlih in dodaja, da je v podjetju zaposlenih 25 delavcev, zraven pa jih je še 8 – 10 iz programa javnih del.

In konec poslovnega leta 2012 je bil pozitiven za nekaj tisočakov. A tudi na račun subvencij omrežnine je poslovni rezultat preskočil prag rentabilnosti. Gre za minimalni dobiček, ki je pomemben za poslovanje podjetja, a hkrati precej premajhen za nadaljnja razvojna vlaganja. Tehnika, ki jo komunalna podjetja uporabljajo pri svojem delu, se dnevno nadgrajuje in modernizira, in kljub njihovi želji, da bi občanom ponudili visokokvalitetne storitve, prepogosto ostajajo brez pravega vpliva na to, saj jim obstoječa lastna tehnika ne dovoli, da bi segli višje. „Bilanca stanja podjetja je bila konec leta 2013 relativno zdrava, v podjetju pa skrbimo, da bi jo še izboljšali. Kakorkoli že, potrebno je poudariti, da se je podjetje v letu 2012 uspelo vrniti v »želene tirnice« in da le nadaljevanje takšnega dela omogoča ustvarjanje temelja za nadaljnji razvoj, ki je v našem primeru precej odvisen tudi od samega lastnika, torej občine Gornja Radgona in predvsem od njegovega pogleda na to področje. Dosedanje delo v letu 2013 kaže na to, da bo poslovni izid tega istega leta ponovno prispeval k dodatnemu izboljšanju bilance stanja", je dodal direktor Zlatko Erlih, ki je omenil tudi nekatere novosti v delovanju podjetja ter tudi načrte za prihodnost.

Občina Gornja Radgona je nekaj dnevi položila temeljni kamen za izgradnjo nove centralne ČN, kjer si v Komunali obetajo prevzem njenega upravljanja. Ker projekt s predvideno izgradnjo kanalizacijskega sistema ne pokriva celotnega področja občine, so v podjetju zasnovali svoj projekt z naslovom: »Sistematično uvajanje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Gornja Radgona«.

Projekt, za katerega so v podjetju izdelali poslovni načrt, ima veliko ambicijo: vzpostaviti sistem svetovanja, usposabljanja in informiranja prebivalstva; usposobiti lastno ekipo za vgradnjo in montažo male komunalne čistilne naprave (MKČN); omogočiti prebivalstvu in podjetjem nakup kakovostno najbolj referenčnih MKČN v Sloveniji po finančno relativno ugodnih pogojih, vključno z razpisovanjem in dodeljevanjem subvencij; v čim večji meri prevzeti upravljanje in vzdrževanje obstoječih in novo vgrajenih MKČN; izvajati servisiranje MKČN...

„Da bi lahko izvedli tako zasnovan kompleksen pristop, je bilo potrebno sprejeti spremembe pripadajočega občinskega odloka, pri nastajanju katerega smo izdatno sodelovali. Sedaj smo v pripravi tehničnega pravilnika, pred objavo pa je tudi razpis in pravilnik za dodelitev predvidenih subvencij, ki jih občina namenja tistim, ki so že vgradili MKČN", pravi Erlih in dodaja; „V letu 2012 smo se lotili tudi projektne obdelave potencialno nove dejavnosti samostojnega odvažanja odpadkov iz občine Gornja Radgona, ki je bil v drugem kvartalu 2013 predstavljen v prvem konkretnem izdelku t.j. predinvesticijski študiji. Ta bo nadgrajena z investicijskim programom".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?