Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?

 

Obetavni razvojni načrti Komunale Radgona

Komunala GRDružba Komunala Radgona, javno podjetje d.o.o., Gornja Radgona, ki deluje že deveto leto (od 24.4.2005), je bila ustanovljena z namenom opravljanja komunalnih dejavnosti in z njimi povezanih storitev za območje občine Gornja Radgona. Danes Komunala izvaja predvsem dejavnosti s področja javnih gospodarskih služb, in sicer: distribucijo vode z upravljanjem in vzdrževanjem vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter malih komunalnih čistilnih naprav; vzdrževanje občinskih cest in javnih poti, opremljanje s prometno signalizacijo in izvajanjem zimske službe na njih; urejanje javnih površin (javna snaga) in zimsko službo v mestu Gornja Radgona ter izvajanje javnih del za občino Gornja Radgona po posebni pogodbi za urejanje in vzdrževanje okolja.

„K temu je potrebno dodati še vzdrževanje in upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav, manjša gradbena dela, manjše storitve urejanja okolja in druge storitve, ki jih podjetje opravlja za trg. V okviru tega ustvarjamo svoje prihodke, s katerimi pokrivamo stroške poslovanja. Podjetje želi postati prepoznavno in v subregionalnem ter regionalnem okolju uveljavljen subjekt za izvajanje javnih gospodarskih služb s področja vodooskrbe, odvajanja odpadnih voda, odvoza in ravnanja z odpadki, javne snage, vzdrževanja občinskih cest in javnih poti ter drugih komunalnih storitev, s ciljem doseganja najvišje možne stopnje kakovosti storitev in družbeno odgovornega ravnanja, ob hkratnem doseganju čim večje stopnje varovanja okolja ter posledičnega trajnostnega razvoja ob vzporedni usmeritvi v specializacijo", pravi direktor Komunale Radgona, mag. Zlatko Erlih, ki je ob tako imenovanem 1. dnevu odprtih vrat spregovoril o aktualnem trenutku družbe.

Po Erlihovem je poslovno leto 2012 za podjetje potekalo v okviru pričakovanj. Dejstvo je, da je del storitev vezan na že omenjene javne gospodarske službe, posledično temu pa so bili pogoji poslovanja podrejeni stanju na tem področju, saj so imeli opraviti z zamrznjenimi cenami, zato so pri končnem poslovnem izidu pomembno vlogo odigrala proračunska sredstva lastnika, torej občine Gornja Radgona, na področju omrežnine za vodooskrbo in za odvajanja ter čiščenja odpadnih komunalnih voda. „Poslovanje je bilo po dveh »suhih« letih ponovno nad pragom rentabilnosti in to je pomemben znak, da smo uspeli ob relativno omejenih prihodkih obvladovati tudi stroške poslovanja. Prvi zimski del leta je minil relativno normalno, saj zima 2011/2012 ni izstopala z izdatnostjo snežnih padavin, prav nasprotno stanje pa je bilo v zadnjih mesecih leta 2012, ko smo imeli opraviti z več padavinami, ki pa so se s svojo izdatnostjo še posebej pokazale v prvih treh mesecih leta 2013, a te na poslovni izid podjetja v letu 2012 seveda niso imele vpliva. Letni meseci v letu 2012 niso postregli z večjimi posebnostmi, zato je delo potekalo v okviru načrtovanih nalog. Če bi lahko poslovno leto 2012 označili za relativno normalno pa je leto 2013 od januarja naprej prineslo veliko dela in skrbi s snegom, ki nas je zasipaval do konca marca. Takoj za tem smo pa imeli opraviti s plazenjem zemlje, uničenimi cestami in drugo javno infrastrukturo. Vse to nam je naložilo veliko dodatnega nepredvidenega dela", pravi Erlih.

Osrednja naloga podjetja je seveda distribucija vode, ki se je v letu 2012 odvijala v okviru pričakovanj, same vodne izgube pa so se v povprečju leta 2012 ustalile na dokaj zadovoljivih 25%, a se je stanje proti koncu leta in še prav posebej v prvih mesecih leta 2013 bistveno poslabšalo. Kakovost vode je bila z vidika prisotnosti nitratov v njej celo leto v okviru dovoljenih omejitev. Podjetje seveda pozorno sledi projektu vodovodnega sistema Krak C, kjer zasledujejo cilj, da bi predvsem v celoti ohranili pravico upravljanja z obstoječim vodovodnim sistemom občine Gornja Radgona, hkrati pa iščejo priložnosti za izvajanje storitev s področja vzdrževanja vodovodnih sistemov tudi izven občinskih meja. Področje odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih vod je bilo do sedaj omejeno na vzdrževanje obstoječe kanalizacije in na upravljanje z približno desetimi malimi komunalnimi ČN. Tukaj so sledili nastajanju projekta nove kanalizacije in centralne čistilne naprave v Gornji Radgoni.

Podjetje je sicer, skupaj s podizvajalci vzdrževalo v letu 2012 kar zajeten obseg cest in cestnih komunikacij: lokalne ceste v dolžini 60.825 m; javne poti v dolžini 139.085 m; krajevne mestne ceste v dolžini 5.236 m in zbirne mestne ceste v dolžini 5.095 m. „Skrb za urejenost občinskega središča je naša stalna naloga. Uresničujemo jo s čiščenjem ulic, nasadov, odstranjevanjem in odvozom odpadkov, košnjo mestnih zelenic, prirezovanjem zelenega grmovja ipd. Delo poteka skozi vse leto in ga izvajamo delno tudi v sklopu ukrepa javnih del. V preteklem letu smo prevzeli upravljanje mestnega parka v Gornji Radgoni in ocenjujemo, da to delo opravljamo zadovoljivo z razpoložljivo sicer ne najsodobnejšo tehniko. Odgovorni smo za zeleni del parka, za povezovalne poti in za delovanje vodometa. Potem, ko je občina Gornja Radgona nabavila računalniško opremo in program za izvajanje z zakonom določenih nalog vzpostavitve in permanentnega dopolnjevanja elektronskega katastra, je podjetje prevzelo izvajanje teh nalog z ustrezno usposobljenim referentom in danes se na tem mediju nahaja že veliko podatkov in informacij o premoženju občine, ki predstavljajo pomemben pripomoček pri vizualizaciji in nastajanju različnih projektov", razlaga Erlih in dodaja, da je v podjetju zaposlenih 25 delavcev, zraven pa jih je še 8 – 10 iz programa javnih del.

In konec poslovnega leta 2012 je bil pozitiven za nekaj tisočakov. A tudi na račun subvencij omrežnine je poslovni rezultat preskočil prag rentabilnosti. Gre za minimalni dobiček, ki je pomemben za poslovanje podjetja, a hkrati precej premajhen za nadaljnja razvojna vlaganja. Tehnika, ki jo komunalna podjetja uporabljajo pri svojem delu, se dnevno nadgrajuje in modernizira, in kljub njihovi želji, da bi občanom ponudili visokokvalitetne storitve, prepogosto ostajajo brez pravega vpliva na to, saj jim obstoječa lastna tehnika ne dovoli, da bi segli višje. „Bilanca stanja podjetja je bila konec leta 2013 relativno zdrava, v podjetju pa skrbimo, da bi jo še izboljšali. Kakorkoli že, potrebno je poudariti, da se je podjetje v letu 2012 uspelo vrniti v »želene tirnice« in da le nadaljevanje takšnega dela omogoča ustvarjanje temelja za nadaljnji razvoj, ki je v našem primeru precej odvisen tudi od samega lastnika, torej občine Gornja Radgona in predvsem od njegovega pogleda na to področje. Dosedanje delo v letu 2013 kaže na to, da bo poslovni izid tega istega leta ponovno prispeval k dodatnemu izboljšanju bilance stanja", je dodal direktor Zlatko Erlih, ki je omenil tudi nekatere novosti v delovanju podjetja ter tudi načrte za prihodnost.

Občina Gornja Radgona je nekaj dnevi položila temeljni kamen za izgradnjo nove centralne ČN, kjer si v Komunali obetajo prevzem njenega upravljanja. Ker projekt s predvideno izgradnjo kanalizacijskega sistema ne pokriva celotnega področja občine, so v podjetju zasnovali svoj projekt z naslovom: »Sistematično uvajanje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Gornja Radgona«.

Projekt, za katerega so v podjetju izdelali poslovni načrt, ima veliko ambicijo: vzpostaviti sistem svetovanja, usposabljanja in informiranja prebivalstva; usposobiti lastno ekipo za vgradnjo in montažo male komunalne čistilne naprave (MKČN); omogočiti prebivalstvu in podjetjem nakup kakovostno najbolj referenčnih MKČN v Sloveniji po finančno relativno ugodnih pogojih, vključno z razpisovanjem in dodeljevanjem subvencij; v čim večji meri prevzeti upravljanje in vzdrževanje obstoječih in novo vgrajenih MKČN; izvajati servisiranje MKČN...

„Da bi lahko izvedli tako zasnovan kompleksen pristop, je bilo potrebno sprejeti spremembe pripadajočega občinskega odloka, pri nastajanju katerega smo izdatno sodelovali. Sedaj smo v pripravi tehničnega pravilnika, pred objavo pa je tudi razpis in pravilnik za dodelitev predvidenih subvencij, ki jih občina namenja tistim, ki so že vgradili MKČN", pravi Erlih in dodaja; „V letu 2012 smo se lotili tudi projektne obdelave potencialno nove dejavnosti samostojnega odvažanja odpadkov iz občine Gornja Radgona, ki je bil v drugem kvartalu 2013 predstavljen v prvem konkretnem izdelku t.j. predinvesticijski študiji. Ta bo nadgrajena z investicijskim programom".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Nova dejavnost: Odvažanje odpadkov?