Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Razvoj socialnih tržnih produktov v agroživilstvu

 

Kakšne so možnosti ekološke pridelave v povezavi s socialnim podjetništvom?

Pan NutriTik pred dnevom reformacije in dnevom mrtvih, je Kmetijsko živilski tehnološki center Pan-nutri, skupaj s partnerji v projektu, in sicer Društvom zeliščarjev Pomurje, Panvito, d.d., in Biotehniško šolo Rakičan, pripravil javni strokovni posvet "Možnosti ekološke pridelave v povezavi s socialnim podjetništvom". Na javnem strokovnem posvetu, ki je potekal v trgovskem središču Maximus v Murski Soboti, je Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, v uvodnem predavanju, predstavila sedanje stanje, smeri razvoja in bistvene strateške usmeritve na področju ekološkega kmetovanja v Sloveniji ter akcijski program spodbujanja razvoja socialnega podjetništva na podeželju.

Z vidika nadaljnjih ukrepov za razvoj podeželja do leta 2020 je prav ekološko kmetijstvo idealna panoga za razvoj socialnih podjetij, ki bodo v ta namen deležna različnih spodbud, iz evropskega socialnega sklada pa različnih nadomestil za plače zaposlenih iz ranljivih skupin. Pogoj je, da deluje najmanj pet let oziroma, da se je po petih letih socialno podjetje sposobno samo preživeti in trajno obstati ter ohranjati delovna mesta.

Sam posvet sicer spada v okvir projekta Razvoj socialnih tržnih produktov v agroživilstvu, ki ga izvaja Pan-Nutri v sodelovanju z Društvom zeliščarjev Pomurja, Panvito in Biotehniško šolo Rakičan, in ki poteka od avgusta 2012 do avgusta 2015. Splošni cilj projekta je razvoj novih ekoloških proizvodov in ustvarjanje novih delovnih mest. Kot predavatelji so tokrat nastopili tudi mag. Polonca Fiala (Pomurske lekarne), dr. Saša Štraus (Pan-Nutri), mag. Aleš Bandur (Društvo zeliščarjev Hermelika) in drugi. Kot je povedala dr. Saša Štraus, je namen projekta razvoj socialnega podjetništva in razvoj ekološke pridelave in predelave. Pred začetkom sezone v letu 2013 so k sodelovanju povabili tri zaposlence. Pred tem pa so izvajali izobraževanja s področja ekološke pridelave in predelave. Namen je ponuditi potrošniku lokalno, ekološko pridelano hrano in razviti sistem pridelovalcev ekološke hrane, od katerih bodo odkupovali tržne viške.

Splošni cilji projekta so razvoj novih ekoloških proizvodov, ustvarjanje novih delovnih mest, rast podjetja, strokovna priprava kadra na zaposlovanje. Specifični cilji pa so pripraviti program za usposabljanje, pritegniti 10 udeležencev iz ranljivih ciljnih skupin v izobraževanje o ekološki pridelavi in predelavi ter dodelavi izdelkov za trg, proizvesti najmanj tri nove prehranske proizvode, ki bodo tržno zanimivi, ter povečati ozaveščenost potrošnikov o lokalno proizvedeni hrani. V izobraževanje so vključili 10 ljudi iz ranljive ciljne skupine, od katerih so tri zaposlili za čas trajanja projekta. Ti so najpomembnejši člen, saj bodo skrbeli za pridelavo, dodelavo in predelavo ekoloških izdelkov, za kar bodo v okviru projekta nabavili tudi razvojno opremo.

Tematika javnega strokovnega posveta je bila usmerjena na področje zeliščarstva, zelenjadarstva in ekološkega kmetijstva v luči ekološkega kmetijstva...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Razvoj socialnih tržnih produktov v agroživilstvu