Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lovci in policisti z roko v roki

( 1 Ocena ) 

Pomurski policisti in prleški lovci nadaljujejo sodelovanje, ki koristi enim in drugim

Lovci - policistiČeprav je na čelu Policijske uprave Murska Sobota prišlo do spremembe, saj je prišel novi direktor, pomurski policisti, še posebej tisti iz PP Gornja Radgona in PP Ljutomer, ter lovci iz Zveze lovskih družin (ZLD) Prlekije nadaljujejo z izjemno koristnim načinom sodelovanja, ki je gotovo dobrodošel eni in drugi strani, še posebej ko gre za varovanje naravnega okolja in staleža divjadi. V ravnokar posodobljenem in povečanem lovskem domu Jež v Radencih so namreč pripravili še eno delovno srečanje, na katerem je bilo kakšnih 50 udeležencev, lovcev in policistov, na čelu s predsednikom ZLD Prlekije Antonom Holcem in direktorjem PU Murska Sobota, mag. Damirjem Ivančičem.

Na srečanju, ki je bilo namenjeno predvsem spoznavanju in dogovoru o sodelovanju, so bili predvsem najvišji policijski starešine PU Murska Sobota in PP Gornja Radgona ter PP Ljutomer, z novim direktorjem Ivančičem, komandirjem PP Ljutomer Romanom Zverom ter novim pomočnikom komandirja PP Gornja Radgona, Danilom Lukovnjakom, inšpektorji, kriminalisti, vodji VPO, z druge strani pa lovski starešine in lovskimi čuvaji iz osmih lovskih družin (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Negova, Križevci, Ljutomer, Mala Nedelja in Videm), ki tvorijo ZLD Prlekije, katera mimogrede skupaj šteje okoli 510 članic in članov zelene bratovščine.

...lovci bodo „odkrivali" nasade konoplje, divja odlagališča in ilegalce, policisti pa krivolovce in potepuške pse...

Tako Ivančič, ki je dejal kako je v Pomurju, kljub hudi krizi, življenje zelo varno, kot Holc sta ocenila, da gre za izjemno koristno sodelovanje, srečanje v Radencih pa je še posebej dobrodošlo zaradi spoznavanja in pogovora o morebitnih načinih sodelovanja. Na srečanju so predstavniki policije nekoliko predstavili tudi zakon o orožju, kjer so policisti še posebej opozorili na prenašanje orožja, uporabo alkohola, prenos in nošenje orožja. Spregovorili so o vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, o obveščanju o povoženju divjadi, nezakonitem lovu – krivolovu, problematiki potepuških psov, opozorjeno je bilo, da je v regiji še vedno sila veliko ilegalnega orožja ipd.

„Pomembno je, da lovci, zlasti čuvaji in starešine spoznajo naše vodje policijskih varnostnih okolišev (VPO), ki so vedno na terenu, ter pomočnike komandirjev in komandirje iz obeh policijskih postaj na tem območju. Vsekakor je dobrodošla tudi izmenjava izkušenj, pogovor o nadaljnjih aktivnostih ipd. Naše poti se prepletajo in gotovo je, da si lahko medsebojno pomagamo, zlasti pri varovanju okolja in narave", je med drugim menil prvi pomurski policist Damir Ivančič, ki je zadovoljen, da je prišlo do sodelovanja med policisti in lovci. Obljubil je tudi, da se to ne bo spremenilo niti pod njegovim vodstvom policije, kvečjemu naj bi se srečevali dvakrat letno. Ivančič je zaskrbljeno ugotovil, da je tudi v Pomurju še vedno veliko preveč mučenja živali in priznal, da policisti na tem področju niso preveč uspešni, zato bi jim tudi tukaj dobrodošla pomoč lovcev. Hkrati pa je opozoril na morebitno nevarnost pred ljudmi, ki posedujejo orožje, med katerimi so tudi lovci. Klima v družbi je po njegovem slaba, in vedno obstaja nevarnost uporabe orožja je opozoril Ivančič, a tudi dodal, da bodo policisti v takšnih primerih neizprosni pri uveljavljanju svojih pooblastil.

Po slišanem na srečanju v Radencih lahko zaključimo, da bodo lovci poslej še bolj pomagali policistom, slednji pa lovcem. Lovski čuvaji se namreč veliko gibljejo po gozdovih in sploh naravnem okolju, kjer nepridipravi med drugim gojijo indijsko konopljo in podobne prepovedane substance. In tukaj lahko lovci obvestijo policiste, predvsem vodje VPO, s katerimi naj bi se v bodoče več srečevali, pogovarjali in z njimi sodelovali. Enako lovci pogosto srečujejo neznane ljudi, ki bi lahko bili ilegalci in tudi o tem bi lahko obveščali policiste. Po drugi strani pa bi slednji nekoliko večjo pozornost namenili odkrivanju lastnikov potepuških psov, obveščanju o povoženih živali ipd. „Naš cilj je predvsem zatiranje krivolova, ki ga je žal še vedno veliko. Ob tem je tukaj velika problematika potepuških psov, kjer smo sami zakonsko omejeni. Policisti pa lahko, preko veterinarjev ali drugače, ugotavljajo za čigave pse gre. Ugotavljamo, da je potepuških psov v naravnem okolju izjemno veliko. Seveda psi niso krivi temveč zlasti malomarnost njihovih lastnikov in tukaj je treba lastnika 'udariti' po žepu, tako da bo za svojo žival pozneje poskrbel. Prav potepuški psi povzročajo še več povoženj divjadi, zlasti srnjadi (v prvih desetih mesecih letos, več kot 900 povoženj op.p.), ki pognana s strani psov brezglavo beži in potem konča pod kolesi motornih vozil. Tukaj pa potem ni samo škoda povožene živali, temveč tudi škoda na vozilu, nevarnost za druge udeležence v prometu ipd.", je med drugim dejal starešina ZLD Prlekije Anton Holc, ki je skupaj z inšpektorjem SUP PU Murska Sobota Borisom Rakušo, tudi prišel na idejo, da bi prihajalo do tovrstnih srečanj.

Na tokratnem so se med drugim dogovorili tudi o tem, da bi lovci obveščali policiste o divjih odlagališčih, saj se tudi lovci borijo za ohranitev naravnega okolja, enako o vožnji z motornimi vozili v naravi, kjer se uničuje okolje ter vznemirja divjad... Kriminalist Srečko Vrbnjak je povedal, da lani v Pomurju ni bilo kriminalnih KD s področja lovstva, letos pa so obravnavali tri primere krivolova. Dodal je, kako so kriminalistom dobrodošle informacije o nasadih konoplje v naravnem okolju. Opozorjeno je bilo, da so policisti obravnavali neumen primer „shranjevanja" orožja (treh pušk, ene pištole, nabojev...) v osebnem avtomobilu v Murski Soboti, kar je neznanec ukradel in lastnika oškodoval za 17.500,00 evrov. Poleg tega je bil tudi kaznovan, nekaj orožja pa so odkrili med preprodajo na boljšem sejmu. Tovrstno sodelovanje med lovci in policisti je pozdravil tudi novi vodja Sektorja uniformirane policije PU Murska Sobota, Borut Kocet, novi vodja OKC PU Murska Sobota Dejan Bagari je lovcem povedal, da je številka 113 vedno odprta, obljubil pa je tudi anonimnost morebitnih prijav kakšnih kršitev ali kaznivih dejanj. Predstavnika policijskih postaj, Zver in Lukovnjak sta zadovoljna s sodelovanjem, ob tem sta pohvalila prleške lovce, ki da so lahko vzgled ostalim stanovskim kolegom na vseh področjih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Lovci in policisti z roko v roki