„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lovci in policisti z roko v roki

( 1 Ocena ) 

Pomurski policisti in prleški lovci nadaljujejo sodelovanje, ki koristi enim in drugim

Lovci - policistiČeprav je na čelu Policijske uprave Murska Sobota prišlo do spremembe, saj je prišel novi direktor, pomurski policisti, še posebej tisti iz PP Gornja Radgona in PP Ljutomer, ter lovci iz Zveze lovskih družin (ZLD) Prlekije nadaljujejo z izjemno koristnim načinom sodelovanja, ki je gotovo dobrodošel eni in drugi strani, še posebej ko gre za varovanje naravnega okolja in staleža divjadi. V ravnokar posodobljenem in povečanem lovskem domu Jež v Radencih so namreč pripravili še eno delovno srečanje, na katerem je bilo kakšnih 50 udeležencev, lovcev in policistov, na čelu s predsednikom ZLD Prlekije Antonom Holcem in direktorjem PU Murska Sobota, mag. Damirjem Ivančičem.

Na srečanju, ki je bilo namenjeno predvsem spoznavanju in dogovoru o sodelovanju, so bili predvsem najvišji policijski starešine PU Murska Sobota in PP Gornja Radgona ter PP Ljutomer, z novim direktorjem Ivančičem, komandirjem PP Ljutomer Romanom Zverom ter novim pomočnikom komandirja PP Gornja Radgona, Danilom Lukovnjakom, inšpektorji, kriminalisti, vodji VPO, z druge strani pa lovski starešine in lovskimi čuvaji iz osmih lovskih družin (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Negova, Križevci, Ljutomer, Mala Nedelja in Videm), ki tvorijo ZLD Prlekije, katera mimogrede skupaj šteje okoli 510 članic in članov zelene bratovščine.

...lovci bodo „odkrivali" nasade konoplje, divja odlagališča in ilegalce, policisti pa krivolovce in potepuške pse...

Tako Ivančič, ki je dejal kako je v Pomurju, kljub hudi krizi, življenje zelo varno, kot Holc sta ocenila, da gre za izjemno koristno sodelovanje, srečanje v Radencih pa je še posebej dobrodošlo zaradi spoznavanja in pogovora o morebitnih načinih sodelovanja. Na srečanju so predstavniki policije nekoliko predstavili tudi zakon o orožju, kjer so policisti še posebej opozorili na prenašanje orožja, uporabo alkohola, prenos in nošenje orožja. Spregovorili so o vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, o obveščanju o povoženju divjadi, nezakonitem lovu – krivolovu, problematiki potepuških psov, opozorjeno je bilo, da je v regiji še vedno sila veliko ilegalnega orožja ipd.

„Pomembno je, da lovci, zlasti čuvaji in starešine spoznajo naše vodje policijskih varnostnih okolišev (VPO), ki so vedno na terenu, ter pomočnike komandirjev in komandirje iz obeh policijskih postaj na tem območju. Vsekakor je dobrodošla tudi izmenjava izkušenj, pogovor o nadaljnjih aktivnostih ipd. Naše poti se prepletajo in gotovo je, da si lahko medsebojno pomagamo, zlasti pri varovanju okolja in narave", je med drugim menil prvi pomurski policist Damir Ivančič, ki je zadovoljen, da je prišlo do sodelovanja med policisti in lovci. Obljubil je tudi, da se to ne bo spremenilo niti pod njegovim vodstvom policije, kvečjemu naj bi se srečevali dvakrat letno. Ivančič je zaskrbljeno ugotovil, da je tudi v Pomurju še vedno veliko preveč mučenja živali in priznal, da policisti na tem področju niso preveč uspešni, zato bi jim tudi tukaj dobrodošla pomoč lovcev. Hkrati pa je opozoril na morebitno nevarnost pred ljudmi, ki posedujejo orožje, med katerimi so tudi lovci. Klima v družbi je po njegovem slaba, in vedno obstaja nevarnost uporabe orožja je opozoril Ivančič, a tudi dodal, da bodo policisti v takšnih primerih neizprosni pri uveljavljanju svojih pooblastil.

Po slišanem na srečanju v Radencih lahko zaključimo, da bodo lovci poslej še bolj pomagali policistom, slednji pa lovcem. Lovski čuvaji se namreč veliko gibljejo po gozdovih in sploh naravnem okolju, kjer nepridipravi med drugim gojijo indijsko konopljo in podobne prepovedane substance. In tukaj lahko lovci obvestijo policiste, predvsem vodje VPO, s katerimi naj bi se v bodoče več srečevali, pogovarjali in z njimi sodelovali. Enako lovci pogosto srečujejo neznane ljudi, ki bi lahko bili ilegalci in tudi o tem bi lahko obveščali policiste. Po drugi strani pa bi slednji nekoliko večjo pozornost namenili odkrivanju lastnikov potepuških psov, obveščanju o povoženih živali ipd. „Naš cilj je predvsem zatiranje krivolova, ki ga je žal še vedno veliko. Ob tem je tukaj velika problematika potepuških psov, kjer smo sami zakonsko omejeni. Policisti pa lahko, preko veterinarjev ali drugače, ugotavljajo za čigave pse gre. Ugotavljamo, da je potepuških psov v naravnem okolju izjemno veliko. Seveda psi niso krivi temveč zlasti malomarnost njihovih lastnikov in tukaj je treba lastnika 'udariti' po žepu, tako da bo za svojo žival pozneje poskrbel. Prav potepuški psi povzročajo še več povoženj divjadi, zlasti srnjadi (v prvih desetih mesecih letos, več kot 900 povoženj op.p.), ki pognana s strani psov brezglavo beži in potem konča pod kolesi motornih vozil. Tukaj pa potem ni samo škoda povožene živali, temveč tudi škoda na vozilu, nevarnost za druge udeležence v prometu ipd.", je med drugim dejal starešina ZLD Prlekije Anton Holc, ki je skupaj z inšpektorjem SUP PU Murska Sobota Borisom Rakušo, tudi prišel na idejo, da bi prihajalo do tovrstnih srečanj.

Na tokratnem so se med drugim dogovorili tudi o tem, da bi lovci obveščali policiste o divjih odlagališčih, saj se tudi lovci borijo za ohranitev naravnega okolja, enako o vožnji z motornimi vozili v naravi, kjer se uničuje okolje ter vznemirja divjad... Kriminalist Srečko Vrbnjak je povedal, da lani v Pomurju ni bilo kriminalnih KD s področja lovstva, letos pa so obravnavali tri primere krivolova. Dodal je, kako so kriminalistom dobrodošle informacije o nasadih konoplje v naravnem okolju. Opozorjeno je bilo, da so policisti obravnavali neumen primer „shranjevanja" orožja (treh pušk, ene pištole, nabojev...) v osebnem avtomobilu v Murski Soboti, kar je neznanec ukradel in lastnika oškodoval za 17.500,00 evrov. Poleg tega je bil tudi kaznovan, nekaj orožja pa so odkrili med preprodajo na boljšem sejmu. Tovrstno sodelovanje med lovci in policisti je pozdravil tudi novi vodja Sektorja uniformirane policije PU Murska Sobota, Borut Kocet, novi vodja OKC PU Murska Sobota Dejan Bagari je lovcem povedal, da je številka 113 vedno odprta, obljubil pa je tudi anonimnost morebitnih prijav kakšnih kršitev ali kaznivih dejanj. Predstavnika policijskih postaj, Zver in Lukovnjak sta zadovoljna s sodelovanjem, ob tem sta pohvalila prleške lovce, ki da so lahko vzgled ostalim stanovskim kolegom na vseh področjih.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Lovci in policisti z roko v roki