Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vrednote priden, delaven in pošten so pozabljene!

 

Marko Juhant: Nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami in ne delajte njihovih nalog

Marko JuhantV avli Osnovne šole Gornja Radgona je potekalo odmevno predavanje specialnega pedagoga za motenje vedenja in osebnosti Marka Juhanta. Skozi humor je strokovnjak skušal opozoriti na bistvene napake, ki jih starši delajo pri vzgoji svojih otrok. Prepričan je namreč, da so se starševske vrednote popolnoma spremenile in to v eni generaciji. Juhant pravi, da so naši starši nekdaj za nas želeli, da bi bili pridni delavni in pošteni, danes pa starši želijo, da so njihovi otroci uspešni in srečni. Vrednote priden, delaven in pošten so pozabljene. „Pogosto delamo iz zdravih otrok invalide in hkrati iz invalidov samostojne otroke. Ne naučimo jim izgubljati, saj jim že pri otroških igricah, kot je »Človek ne jezi se«, pustimo, da nas premagajo. Vsi starši imamo radi svoje otroke in zato jih včasih preveč zavijamo v vato ter jih tako prikrajšamo za dragocene izkušnje", trdi specialni pedagog Juhant.

Po njegovem prepričanju je telo zgrešeno, če prelagamo otrokove odgovornosti nase. „Ne delajte namesto njih domače naloge, saj tako kradete izkušnje vašim otrokom. Ne ukvarjajte se z otrokovimi pravicami in jih s tem, ko jih upoštevate, tudi kršite", pravi Juhant, ki meni, da se otroci morajo navaditi, da niso vedno na prvem mestu. Ne strinja se, ko se starši velikokrat pritožujejo, da so otroci brezobzirni zaradi televizije, nasilnih igric itd. „To ni res, nesramne, brezobzirne najstnike naredimo starši sami doma. Tako, da jih razvajamo, torej da se nikoli ne ozirajo na nikogar, vedno je on na vrsti. Vseeno jim je, če ima mama dovolj čevljev za prihajajočo zimo, saj ko se mu pokvari nova grafična kartica, on hoče novo grafično kartico. Ne smemo biti vedno na otrokovi strani. To je namreč enako, kot da smo vsi na isti strani čolna, saj takrat čoln potone. Isto je z otrokom", opozarja Juhant in dodaja, da se otroci morajo navaditi, da niso vedno prvi na vrsti, da je treba včasih tudi počakati.

Zanj so ena najboljših življenjskih daril, ki jih lahko damo otroku, delovne navade. Ob tem, tako pravi Juhant, navodila za delo ali učenje niso prošnje, ampak ukaz. „Ko rečete naj dela za šolo jih nehajte prosit, ukažite jim. Ne smemo dopustiti, da se z nami pogajajo, ampak moramo vztrajati pri svojem ukazu. Če otrok ne dosega rezultatov, ki jih je zmožen, naj se uči za jedilno mizo, da imate nadzor in da vidite, da dejansko dela", dodaja Juhant, ki pravi, da otroku nikoli ne recimo, da je bil priden, saj bo pričakoval nagrado, raje ocenimo njegovo delo, npr. „zelo dobro si posesal, boljše kot pa jaz...", nagrado pa mu damo takrat, ko sam ne more ugotoviti, kdaj jo bo dobil, samo takrat jo bo otrok cenil. „Ko izračuna, kdaj bo za kako delo dobil nagrado, to ni več nagrada, ampak plača in plača je zmeraj premajhna", je prepričan Juhant, ki tudi meni, da s tem, ko otroka razvajamo in mu kupimo vse, kar si zaželi, ga ne bomo naučili, da nas bo imel rad. Vedno bo zahteval več in našo ljubezen bo meril s kupljenimi darili. „Premalo je prave komunikacije med starši in otrokom, zato mu posvetite svoj prosti čas in mu ne pozabite povedati, da ga imate radi..."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Vrednote priden, delaven in pošten so pozabljene!