Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Certifikat kakovosti E-qalin ostaja

 

Domu starejših občanov Gornja Radgona potrdili certifikat kakovosti na socialnem in zdravstvenem področju

DSO - E-qalinV prvih januarskih dneh leta 2014 je v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona d. o. o. potekala ponovna zunanja presoja lani pridobljenega certifikata kakovosti na socialnem in zdravstvenem področju. E-qalin je model za obvladovanje kakovosti, ki omogoča stalno izboljševanje storitev ter nadaljnje razvijanje standardov ter primerljivost dosežkov. Je sistem, ki poteka in se razvija v okviru projekta Evropske unije Leonardo da Vinci. Gre za vzpostavitev, spremljanje in ocenjevanje standardov kakovosti, saj se zaradi splošnih družbenih in družbenopolitičnih sprememb ter daljšanja življenjske dobe prebivalstva, vzporedno spreminjajo tudi potrebe in pričakovanja.

DSO Gornja Radgona se je tako že kmalu po pričetku delovanja vključil v izobraževanje in usposabljanje za model E-qalin. V mesecu januarju 2013 jim je na osnovi doseženih in preverjenih rezultatov bil izročen certifikat, o čemer smo že poročali. DSO-GR d. o. o. je tako prvi dom starejših v Pomurju, ki je dobitnik tega laskavega naslova oziroma listine in med redkimi v Republiki Sloveniji, ki jim je to že uspelo. Direktor doma, mag. Marjan Žula, poudarja, da je ta dosežek v resnici plod prizadevanj vseh zaposlenih, pa tudi stanovalcev in njihovih svojcev, ki aktivno sodelujejo v tem projektu. Jožica Šemnički, (vodja kakovosti v tem projektu) meni, da so posebej lahko ponosni, ker jim je uspelo v rekordno kratkem času izpeljati vse potrebne postopke, skozi katere so dokazali, da so njihove storitve visoko kakovostne, primerljive z najboljšimi, ne samo v slovenskem prostoru, marveč tudi v evropskem okviru. »Toliko večje zadovoljstvo pa je lahko ob dejstvu, da so po letu dni zunanji presojevalci pooblaščenega podjetja Bureau Veritas ugotovili, da je opazen še vidnejši  napredek pri naših prizadevanjih v sistemu upravljanja kakovosti za domove starejših«, pravi mag. Žula in dodaja, da seveda projekt s tem nikakor ni končan, saj je to stalna naloga, kajti po dveh letih jih čaka ponovna zunanja presoja, nakar se proces zavrti znova.

Žula je tudi prepričan, da je to eden od odločilnih dejavnikov, ki lahko pomaga pri »preživetju« ob krizi v institucionalnem varstvu. Kakovostno bivanje starejših v domovih, povezanost z okoljem ter aktivna starost bodo gotovo stvari pomembne za odločitev o nastanitvi v dom starejših in s tem povezano uspešno poslovanje slednjega. Dom starejših občanov Gornja Radgona  je po mnenju mnogih eden od najlepših domov za ostarele, saj je umeščen v čudovito naravno okolje, a kljub temu dovolj blizu mestnemu jedru. Prijaznost zaposlenih, toplina in odprtost je povezana s tesnim, uspešnim in učinkovitim medgeneracijskim sodelovanjem na vseh nivojih. Če k temu dodamo še potrditev uspešnih prizadevanj za obvladovanje kakovosti, o čemer priča pridobljeni certifikat E-qalin, je lahko tudi Občina Gornja Radgona, kot večinski lastnik, upravičeno ponosna na to institucijo in 80 zaposlenih, ki si 24 ur na dan, vseh 365 dni v letu prizadevajo osmisliti in polepšati bivanje generacije starostnikov, stanovalcem tega doma, njihovim svojcem ter drugim uporabnikom.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Certifikat kakovosti E-qalin ostaja