Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonsko pivo med tremi najboljšimi na svetu!

 

Nov izjemen uspeh piva iz pivovarne Bevog, saj je zasedlo 3. mesto med 2600 vzorci iz celega sveta.

BevogMesto Gornja Radgona, ki že dobrih 160 let slovi po izvrstnih peninah, zlasti zlati radgonski penini, ki poseže po najvišjih uvrstitvah na številnih mednarodnih in domačih tekmovanjih, zlasti pa zadovoljuje ljubitelje penin, postaja čedalje bolj znana tudi po pivu. Res je sicer, da pivo o katerem s spoštovanjem govorijo predvsem v Avstriji in Sloveniji, prihaja z levega brega reke Mure, iz okolice Bad Radkersburga (avstrijske Radgone), a je pivovarna v lasti mladega slovenskega podjetnika Vasje Golarja iz Gornje Radgone.

Pred slabim letom je namreč Golar, s pomočjo staršev, uresničil svoje dolgoletne sanje in v Potrni (Lafeldu) pri Bad Radkersburgu Radgoni odprl svojo zasebno pivovarno, ki omogoča varjenje ale piva (piva gornje fermentacije) z zmogljivostjo do 150 tisoč litrov na leto.
Slednjo je sicer želel urediti v domači Gornji Radgoni, kjer je kupil tudi potrebno zemljišče, a tega ni mogel uresničiti, predvsem zaradi zapletene slovenske birokracije, a kar pri nas ni šlo so z obema rokama zagrabili sosedje z druge strani reke Mure. In tako pivo Kramah India Pale Ale iz pivovarne Bevog v Potrni že od prve steklenice žanje velike uspehe. Med drugim, na lanskoletnem Festivalu piva v Ljubljani je Golar prejel zlato priznanje, pivovarna Bevog pa je prejela priznanje kot najboljša tuja pivovarna, so priznanje za pivo prejeli tudi v Avstriji, sedaj pa je vse skupaj nadgrajeno, saj je „radgonsko" pivo pristalo med tremi najboljšimi na svetu. Zbirko Golarjevih priznanj je namreč polepšal še naslov „tretje najboljše pivo na svetu" med novinci. Priznanje je Golar osvojil s štirimi vrstami – vzorci svojega piva: Bevog Tak, Ond, Kramah in Baja. Toliko bolj zanimiv je podatek, da je bilo v izboru kar 2600 vzorcev različnih piv iz vsega sveta, poročajo na spletnem portalu RateBeer.


Spomnimo; Lansko pomlad je Vasja Golar, mladi podjetnik iz Gornje Radgone, na drugi strani državne meje in reke Mure v Laafeldu (Potrni) pri Bad Radkersburgu (avstrijska Radgona) odprl malo pivovarno. Po prvotnih načrtih bi moral obrat stati na radgonskem grajskem hribu, kjer je podjetni Vasja tudi doma, a žal je zaradi slovenske birokracije naložba, vredna približno 1,5 milijona evrov, splavala po reki Muri k Avstrijcem. Naši oblastniki namreč niso vedeli, ali Vasja in njegova mama Sonja potrebujeta vodno dovoljenje za pivovarsko dejavnost. Ministrstvo za okolje in prostor jima je zatem sporočilo, da potrebujeta koncesijo za uporabo vode za proizvodnjo pijač, ne glede na dejstvo, da bi vodo črpala iz javnega vodovoda.
Povsem drugače je bilo na drugi strani reke Mure, kjer očitno vedo, da se takšna investicija hitro obrestuje. Zato je Vasja že v nekaj tednih dobil ustrezno zemljišče in vso dokumentacijo ter začel graditi pivovarno v industrijski coni Bad Radkersburg. Že konec decembra 2012 so napolnili prve steklenice, lani pomladi pa so odprli popolnoma avtomatizirano pivovarno Bevog. V njej je oprema za varjenje piva ale oziroma piva gornje fermentacije z zmogljivostjo od 120.000 do 150.000 litrov na leto. Prve napolnjene steklenice so pričeli prodajati pred slabim letom, najprej lokalom v večjih slovenskih mestih in drugod, enako tudi v Avstriji. Sedaj pa po Golarjevem pivu poseže vedno več ljubiteljev tega napitka, vse od Skandinavije do Balkana.
Golarjev ali natančneje radgonski primer je žal še en dokaz, da naša država domačih investitorjev ne zna obdržati, kaj šele da bi privabila tujce. Golarjevim je največ preglavic povzročila pridobitev koncesije za uporabo vode za proizvodnjo pijač. Sami so odkupili objekt in zemljišča, dobrih 25.000 evrov so že vložili v projekt. Ker je pridobitev koncesije dolgotrajni postopek, sta se Vasja in njegova mati pozanimala, kako je s tem onkraj Mure, v avstrijski Radgoni. Izkazalo se je, da tam nihče ne zahteva vodne koncesije. Zato so Golarjevi čez mejo ustanovili podjetje Bevog, v poslovni coni v Potrni so odkupili 5000 kvadratnih metrov veliko komunalno urejeno zemljišče, ki je bilo za skoraj polovico cenejše kot enako pri nas, ob pomoči občinskih uradnikov so pripravili projekte in zaprosili za gradbeno dovoljenje. V manj kot enem mesecu so imeli pravnomočno dovoljenje na mizi! Naložbo so udejanjili v pol leta. Poleg tega je Bevogov zvarek v Avstriji cenejši kot v Sloveniji. Naše trošarine za pivo so namreč po oceni Golarja med najvišjimi na svetu, v primerjavi s sosedi so za triinpolkrat višje. Tudi župan Bad Radkersburga Josef Sommer je vesel novih podjetnikov iz sosednje Gornje Radgone, ki so zgradili pivovarno Brauhaus Bevog.
Sin in mama Golar torej že uspešno varita pivo v Avstriji in ga uvažata v Slovenijo, kmalu ga bosta tudi v svojo pivnico na naših tleh. Kljub neverjetni togosti naših uradnikov jo želita odpreti tudi v Gornji Radgoni, in sicer na Gornjem Grisu ob mostu čez Muro in ob znameniti šampanjski kleti. Trenutno so dela malce ustavili, saj so veliko investirali čez mejo; pivnica v domačem kraju naj bi odprla pipice najverjetneje prihajajočo pomlad, predvideva Vasja, vnuk Manka Golarja in pravnuk Cvetka Golarja, znanih literatov s tega konca. A pivo njunega potomca gre po vsej Evropi, nekoč mogoče tudi izven stare celine...

Popijemo ga več kot Rusi, največ ga proizvedejo Američani

Slovenec na leto v povprečju popije okoli 45 litrov vina in dvakrat toliko piva, torej 90 litrov. Po popitem pivu smo na 11. mestu na svetu, pred ZDA in Rusijo. Največ ga popijejo Čehi, kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo koli 135 milijard litrov ali skoraj 23 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napotka počasi upada.
Sicer pa, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken (kljub nedavni smrti njegovega "očeta"), se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.
Med največjimi pivovarskimi koncerni so se za Anhauser_Buschom (proizvodnja leta 2010: 158 milijonov hektolitrov), so se uvrstili: Interbrew (97); Heineken (72), AmBev (56), SAB in Miller (po 53), Carlsberg (44), Schottish & N (36), Asahi (35), Kirin (32) itd.  Največje pridelovalke med državami pa so: ZDA z 236,5 milijonov hektolitrov (17,6 %), sledijo pa: Kitajska – 185 (13,7); Nemčija - 112,8 (8,4); Brazilija – 80,4 (6); Japonska – 71,5 (5,3); Velika Britanija – 57,9 (4,3); Mehika – 57,3 (4,3); Rusija – 43,2 (3,2); Španija – 25,9 (1,9); Južna Afrika – 25,7 (1,9); Nizozemska – 24,5 (1,8) in vse ostale države – 424,8 (31,6).

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Radgonsko pivo med tremi najboljšimi na svetu!