Čeprav je v zimskem času za podeželske ženske nekoliko manj dela, vsaj ko ni potrebno delati na njivah, v vinogradih, sadovnjakih, vrtovih..., za članice Društva podeželskih žena in deklet Gornja Radgona, ki ga vodi predsednica Vesna Bratuša, ni veliko počitka. Poleg obveznosti v gospodinjstvu, v hlevu in še kje, imajo dejavne ženske veliko opravkov tudi z umetniškim ustvarjanjem. In podobno kot že vrsto let podeželske ženske tudi to zimo ustvarjajo v upravnih prostorih Kmetijske zadruge v Gornji Radgoni. Poleg prijetnega druženja, klepeta in izmenjave izkušenj, tudi to zimo, vse od 1. novembra pa tja do velike noči, članice društva v delavnicah ročnih del ustvarjajo različne izdelke.
Društvo podeželskih žena Gornja Radgona, ki ga vodi predsednica Vesna Bratuša, ima v občini Gornja Radgona pomembno vlogo pri ohranjanju kmečkih in ljudskih običajev. V društvu med drugim prirejajo različne tečaje in strokovne ekskurzije, kjer se srečujejo članice in izmenjujejo svoje izkušnje. V zahvalo za sodelovanje in zlasti delo v društvu skozi vse leto, društvo vsako leto ob koncu leta pripravi družabno srečanje, ki ga imenujejo Zaključek leta. In letos so ga pripravile s potepanjem po bližnji okolici. Najprej so odpravile na ogled proizvodnih prostorov uspešnega podjetja Arcont, nato so si ogledale Vrtnarstvo Kurbus, ter obiskale Hišo dišečega traminca Vinogradništva Steyer na Plitvici, kjer so uživale ob degustaciji odličnih vin.Radgonsko pivo med tremi najboljšimi na svetu!
Nov izjemen uspeh piva iz pivovarne Bevog, saj je zasedlo 3. mesto med 2600 vzorci iz celega sveta.
Mesto Gornja Radgona, ki že dobrih 160 let slovi po izvrstnih peninah, zlasti zlati radgonski penini, ki poseže po najvišjih uvrstitvah na številnih mednarodnih in domačih tekmovanjih, zlasti pa zadovoljuje ljubitelje penin, postaja čedalje bolj znana tudi po pivu. Res je sicer, da pivo o katerem s spoštovanjem govorijo predvsem v Avstriji in Sloveniji, prihaja z levega brega reke Mure, iz okolice Bad Radkersburga (avstrijske Radgone), a je pivovarna v lasti mladega slovenskega podjetnika Vasje Golarja iz Gornje Radgone.
Pred slabim letom je namreč Golar, s pomočjo staršev, uresničil svoje dolgoletne sanje in v Potrni (Lafeldu) pri Bad Radkersburgu Radgoni odprl svojo zasebno pivovarno, ki omogoča varjenje ale piva (piva gornje fermentacije) z zmogljivostjo do 150 tisoč litrov na leto.
Slednjo je sicer želel urediti v domači Gornji Radgoni, kjer je kupil tudi potrebno zemljišče, a tega ni mogel uresničiti, predvsem zaradi zapletene slovenske birokracije, a kar pri nas ni šlo so z obema rokama zagrabili sosedje z druge strani reke Mure. In tako pivo Kramah India Pale Ale iz pivovarne Bevog v Potrni že od prve steklenice žanje velike uspehe. Med drugim, na lanskoletnem Festivalu piva v Ljubljani je Golar prejel zlato priznanje, pivovarna Bevog pa je prejela priznanje kot najboljša tuja pivovarna, so priznanje za pivo prejeli tudi v Avstriji, sedaj pa je vse skupaj nadgrajeno, saj je „radgonsko" pivo pristalo med tremi najboljšimi na svetu. Zbirko Golarjevih priznanj je namreč polepšal še naslov „tretje najboljše pivo na svetu" med novinci. Priznanje je Golar osvojil s štirimi vrstami – vzorci svojega piva: Bevog Tak, Ond, Kramah in Baja. Toliko bolj zanimiv je podatek, da je bilo v izboru kar 2600 vzorcev različnih piv iz vsega sveta, poročajo na spletnem portalu RateBeer.
Spomnimo; Lansko pomlad je Vasja Golar, mladi podjetnik iz Gornje Radgone, na drugi strani državne meje in reke Mure v Laafeldu (Potrni) pri Bad Radkersburgu (avstrijska Radgona) odprl malo pivovarno. Po prvotnih načrtih bi moral obrat stati na radgonskem grajskem hribu, kjer je podjetni Vasja tudi doma, a žal je zaradi slovenske birokracije naložba, vredna približno 1,5 milijona evrov, splavala po reki Muri k Avstrijcem. Naši oblastniki namreč niso vedeli, ali Vasja in njegova mama Sonja potrebujeta vodno dovoljenje za pivovarsko dejavnost. Ministrstvo za okolje in prostor jima je zatem sporočilo, da potrebujeta koncesijo za uporabo vode za proizvodnjo pijač, ne glede na dejstvo, da bi vodo črpala iz javnega vodovoda.
Povsem drugače je bilo na drugi strani reke Mure, kjer očitno vedo, da se takšna investicija hitro obrestuje. Zato je Vasja že v nekaj tednih dobil ustrezno zemljišče in vso dokumentacijo ter začel graditi pivovarno v industrijski coni Bad Radkersburg. Že konec decembra 2012 so napolnili prve steklenice, lani pomladi pa so odprli popolnoma avtomatizirano pivovarno Bevog. V njej je oprema za varjenje piva ale oziroma piva gornje fermentacije z zmogljivostjo od 120.000 do 150.000 litrov na leto. Prve napolnjene steklenice so pričeli prodajati pred slabim letom, najprej lokalom v večjih slovenskih mestih in drugod, enako tudi v Avstriji. Sedaj pa po Golarjevem pivu poseže vedno več ljubiteljev tega napitka, vse od Skandinavije do Balkana.
Golarjev ali natančneje radgonski primer je žal še en dokaz, da naša država domačih investitorjev ne zna obdržati, kaj šele da bi privabila tujce. Golarjevim je največ preglavic povzročila pridobitev koncesije za uporabo vode za proizvodnjo pijač. Sami so odkupili objekt in zemljišča, dobrih 25.000 evrov so že vložili v projekt. Ker je pridobitev koncesije dolgotrajni postopek, sta se Vasja in njegova mati pozanimala, kako je s tem onkraj Mure, v avstrijski Radgoni. Izkazalo se je, da tam nihče ne zahteva vodne koncesije. Zato so Golarjevi čez mejo ustanovili podjetje Bevog, v poslovni coni v Potrni so odkupili 5000 kvadratnih metrov veliko komunalno urejeno zemljišče, ki je bilo za skoraj polovico cenejše kot enako pri nas, ob pomoči občinskih uradnikov so pripravili projekte in zaprosili za gradbeno dovoljenje. V manj kot enem mesecu so imeli pravnomočno dovoljenje na mizi! Naložbo so udejanjili v pol leta. Poleg tega je Bevogov zvarek v Avstriji cenejši kot v Sloveniji. Naše trošarine za pivo so namreč po oceni Golarja med najvišjimi na svetu, v primerjavi s sosedi so za triinpolkrat višje. Tudi župan Bad Radkersburga Josef Sommer je vesel novih podjetnikov iz sosednje Gornje Radgone, ki so zgradili pivovarno Brauhaus Bevog.
Sin in mama Golar torej že uspešno varita pivo v Avstriji in ga uvažata v Slovenijo, kmalu ga bosta tudi v svojo pivnico na naših tleh. Kljub neverjetni togosti naših uradnikov jo želita odpreti tudi v Gornji Radgoni, in sicer na Gornjem Grisu ob mostu čez Muro in ob znameniti šampanjski kleti. Trenutno so dela malce ustavili, saj so veliko investirali čez mejo; pivnica v domačem kraju naj bi odprla pipice najverjetneje prihajajočo pomlad, predvideva Vasja, vnuk Manka Golarja in pravnuk Cvetka Golarja, znanih literatov s tega konca. A pivo njunega potomca gre po vsej Evropi, nekoč mogoče tudi izven stare celine...
Popijemo ga več kot Rusi, največ ga proizvedejo Američani
Slovenec na leto v povprečju popije okoli 45 litrov vina in dvakrat toliko piva, torej 90 litrov. Po popitem pivu smo na 11. mestu na svetu, pred ZDA in Rusijo. Največ ga popijejo Čehi, kar 162 litrov na prebivalca, sledijo pa Irska – 150,5; Nemčija – 127,4; Luksemburg – 110,9; Avstrija – 108,6; Danska – 105; Velika Britanija – 99,4; Belgija – 98; Avstralija – 94,5; Slovaška – 92; Slovenija – 90; Nova Zelandija – 84,7; Nizozemska – 84,2; ZDA – 82 itd. Pitje piva katerega po celem svetu pridelajo koli 135 milijard litrov ali skoraj 23 litrov na Zemljana, se povečuje v državah v razvoju, v razvitih državah med katerimi je tudi Slovenija pa pitje hmeljnega napotka počasi upada.
Sicer pa, po podatkih nemške strokovne revije Brauwelt, največ piva pridelajo v Severni in Južni Ameriki, in sicer dobro tretjino (nekaj več kot 35 %),, nekaj manj kot 35 % pridelajo v Evropi, s slabo četrtino (23,6 %) piva proizvedejo Azijci, tako da le majhen delež odpade na Afriko, Avstralijo in Oceanijo. Več kot polovico (51 %) vsega piva pridela pet največjih proizvajalk, in sicer ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija in Japonska. In čeprav so trenutno še na 1. mestu ZDA, mnogi ocenjujejo, da se bo na čelo prebila Kitajska, kjer proizvodnja piva najhitreje narašča. Najbolj prodajano pivo na svetu je pivo znamke Budweiser, katerega proizvaja največji pivovarski koncern na svetu ameriški Anhauser-Busch. Kar 90 % omenjenega piva pa popijejo kar sami Američani. Poleg mednarodno najbolj uveljavljene znamke piva Heineken (kljub nedavni smrti njegovega "očeta"), se sploh največ piva posameznega koncerna proda v državah, kjer se proizvaja.
Med največjimi pivovarskimi koncerni so se za Anhauser_Buschom (proizvodnja leta 2010: 158 milijonov hektolitrov), so se uvrstili: Interbrew (97); Heineken (72), AmBev (56), SAB in Miller (po 53), Carlsberg (44), Schottish & N (36), Asahi (35), Kirin (32) itd. Največje pridelovalke med državami pa so: ZDA z 236,5 milijonov hektolitrov (17,6 %), sledijo pa: Kitajska – 185 (13,7); Nemčija - 112,8 (8,4); Brazilija – 80,4 (6); Japonska – 71,5 (5,3); Velika Britanija – 57,9 (4,3); Mehika – 57,3 (4,3); Rusija – 43,2 (3,2); Španija – 25,9 (1,9); Južna Afrika – 25,7 (1,9); Nizozemska – 24,5 (1,8) in vse ostale države – 424,8 (31,6).
