Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pošta Spodnji Ivanjci poslej v Kmetijski zadrugi

 

Odgovorni trdijo, da je pošta sedaj bližje prebivalcem, slednji pa so skeptični

Pošta Spodnji IvanjciČeprav so krajani, krajevna skupnost in tudi občinski svet občine Gornja Radgona enotno nasprotovali preoblikovanju poštne enote 9245 Spodnji Ivanjci, se je to zgodilo. Vsi so bili odločno proti temu, da bi se pošta iz dosedanjih prostorov, preselila v bližnjo trgovino Kmetijske zadruge Radgona, toda s 1. februarjem se je zgodilo prav to. Že pred tem so se pismonoše iz pošte Sp. Ivanjci preselili na pošto Gornja Radgona, od koder raznašajo pošiljke tudi na območju Spodnjih Ivanjcev in Negove, kjer so slednje prej prejemali iz „svoje" pošte. Sicer pa je pogodbena pošta, poudarjajo na Pošti Slovenije, prav tako kot stalna pošta, zavezana k opravljanju kakovostne in zanesljive univerzalne poštne storitve. Na takšni pošti lahko uporabniki poštnih storitev opravijo večino storitev povsem enako kot na običajni pošti.

In to je ob začetku delovanja pogodbene pošte, potrdil tudi direktor Kmetijske zadruge Radgona, Danilo Rihtarič, ki je izrazil zadovoljstvo, da so pridobili novo dejavnost, hkrati pa dodal, da bodo občani zadovoljni z njihovimi storitvami. „To bo za krajane zelo ugodno, saj bodo poslej imeli storitve med 9. in 14. uro, doslej pa je pošta delovala le dve uri. Tako bo vsak občan imel več časa za ureditev svojih zadev. Poštarji bodo pošto še naprej dostavljali na dom, pri nas pa bo možno dvigniti priporočeno in podobno pošiljko, če jo kdo ne more prevzeti doma. Za novo dejavnost so usposobljeni trije naši sodelavci, poslovodja je Zmago Trstenjak, ki bodo tako poleg svojih dosedanjih opravkov uspešno nudili še poštne storitve. Mislim, da imamo korektno podpisano pogodbo s Pošto Slovenije in vsi bomo imeli korist od tega, še zlasti krajani", nam je povedal direktor Rihtarič, ki je dodal, kako so v zadrugi, poleg artiklov za kmetijstvo, dodali še manjši gospodinjski oddelek, tako da bodo gospodinje svoj obisk na pošti lahko izkoristile tudi za nakup.

Rihtarič je tudi dodal, da v okviru KZ Radgona, kjer je zaposlenih 52 ljudi, deluje 14 poslovalnic po celem Pomurju, in da so lani dobro poslovali. Kljub krizi je zadovoljen tudi z odkupi različnih kmetijskih pridelkov in živali, ki so pridelovalcem pravočasno poplačani. Sicer pa smo v Spodnjih Ivanjcih, med vrsticami, slišali kako obstaja velika verjetnost, da bo kmalu do podobnega preoblikovanja pošte prišlo tudi v Apačah, kjer ima KZ Radgona prav tako novo poslovalnico zadruge. Rihtarič tega sicer ni mogel potrditi, a že dejstvo, da so poštarje že preselili na pošto Gornja Radgona, veliko pove...

Kot poudarjajo na Pošti Slovenije „nas hitro spreminjajoče se družbeno in poslovno okolje vedno znova postavlja pred nove izzive, ki zahtevajo nenehna prilagajanja. In tudi Pošto Slovenije so doletele pomembne spremembe, predvsem spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev in liberalizacija trga poštnih storitev, vse to pa občutno vpliva tudi na naše poslovanje. Zaradi tega je Pošta Slovenije zasnovala več projektov za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram. Omrežje poštnih enot je ena izmed naših največjih konkurenčnih prednosti, vendar je to hkrati tudi velik izziv z vidika financiranja delovanja in razvoja. Spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev, razvoj informacijske tehnologije ter stalna racionalizacija poslovanja gospodarskih subjektov so povzročili, da je obseg storitev na poštnih enotah vse manjši. Ta se je v številnih primerih skrčil na obseg, ki ne omogoča ohranitve zdajšnjega načina delovanja".

In res se je zgodilo, da preoblikovanje pošte nikakor ni pomenilo začetka dokončne ukinitve pošte v Sp. Ivanjcih, ob tem predstavniki pošte zagotavljajo, kako je pozitivno, da bo pošta v zadrugi poslej delala dalj časa. Sicer pa, kdo še sprašuje državljane ali delavce, v tem primeru poštarje, vsaj njihovo mnenje nikjer ni obvezujoče. Na pošti so prepričani, da je poglavitna značilnost pogodbene pošte v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško...) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti. „Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Pogodbena pošta uporablja zdaj veljavno poštno številko in žig pošte, saj ju prevzame v upravljanje. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih. Prostori morajo biti v pritličju in dostopni za invalide, poleg tega pa morajo ustrezati tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Poštne banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov", dodajajo na Pošti Slovenije.

Po vsej Sloveniji je sicer že okoli 60 pogodbenih pošt, nikjer pa še nismo zasledili ali to prinaša boljše poslovanje Pošte Slovenija, saj pogodbene pošte predstavljajo nov korak k učinkovitejši reorganizaciji in optimizaciji mreže poštnih enot, hkrati pa naj bi pripomogle tudi k dolgoročni stabilnosti in uspešnosti poslovanja Pošte Slovenije ter socialni varnosti njenih zaposlenih. Družba se je na gospodarske in tržne razmere, v katerih posluje zadnjih nekaj let, z reorganizacijo in optimizacijo mreže poštnih enot začela odzivati že leta 2009. Poleg že izvedene optimizacije delovnih časov pošt predstavljajo pogodbene pošte nov korak k učinkovitejšemu, predvsem pa konkurenčnejšemu poslovanju Pošte Slovenije. Kot pojasnjujejo, gre za odgovor na upadanje števila določenih poštnih storitev ter liberalizacijo trga poštnih storitev, na podlagi katere je bila konec leta 2010 odpravljena njihova izključna pravica za izvajanje rezerviranih poštnih storitev.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pošta Spodnji Ivanjci poslej v Kmetijski zadrugi