„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pošta Spodnji Ivanjci poslej v Kmetijski zadrugi

 

Odgovorni trdijo, da je pošta sedaj bližje prebivalcem, slednji pa so skeptični

Pošta Spodnji IvanjciČeprav so krajani, krajevna skupnost in tudi občinski svet občine Gornja Radgona enotno nasprotovali preoblikovanju poštne enote 9245 Spodnji Ivanjci, se je to zgodilo. Vsi so bili odločno proti temu, da bi se pošta iz dosedanjih prostorov, preselila v bližnjo trgovino Kmetijske zadruge Radgona, toda s 1. februarjem se je zgodilo prav to. Že pred tem so se pismonoše iz pošte Sp. Ivanjci preselili na pošto Gornja Radgona, od koder raznašajo pošiljke tudi na območju Spodnjih Ivanjcev in Negove, kjer so slednje prej prejemali iz „svoje" pošte. Sicer pa je pogodbena pošta, poudarjajo na Pošti Slovenije, prav tako kot stalna pošta, zavezana k opravljanju kakovostne in zanesljive univerzalne poštne storitve. Na takšni pošti lahko uporabniki poštnih storitev opravijo večino storitev povsem enako kot na običajni pošti.

In to je ob začetku delovanja pogodbene pošte, potrdil tudi direktor Kmetijske zadruge Radgona, Danilo Rihtarič, ki je izrazil zadovoljstvo, da so pridobili novo dejavnost, hkrati pa dodal, da bodo občani zadovoljni z njihovimi storitvami. „To bo za krajane zelo ugodno, saj bodo poslej imeli storitve med 9. in 14. uro, doslej pa je pošta delovala le dve uri. Tako bo vsak občan imel več časa za ureditev svojih zadev. Poštarji bodo pošto še naprej dostavljali na dom, pri nas pa bo možno dvigniti priporočeno in podobno pošiljko, če jo kdo ne more prevzeti doma. Za novo dejavnost so usposobljeni trije naši sodelavci, poslovodja je Zmago Trstenjak, ki bodo tako poleg svojih dosedanjih opravkov uspešno nudili še poštne storitve. Mislim, da imamo korektno podpisano pogodbo s Pošto Slovenije in vsi bomo imeli korist od tega, še zlasti krajani", nam je povedal direktor Rihtarič, ki je dodal, kako so v zadrugi, poleg artiklov za kmetijstvo, dodali še manjši gospodinjski oddelek, tako da bodo gospodinje svoj obisk na pošti lahko izkoristile tudi za nakup.

Rihtarič je tudi dodal, da v okviru KZ Radgona, kjer je zaposlenih 52 ljudi, deluje 14 poslovalnic po celem Pomurju, in da so lani dobro poslovali. Kljub krizi je zadovoljen tudi z odkupi različnih kmetijskih pridelkov in živali, ki so pridelovalcem pravočasno poplačani. Sicer pa smo v Spodnjih Ivanjcih, med vrsticami, slišali kako obstaja velika verjetnost, da bo kmalu do podobnega preoblikovanja pošte prišlo tudi v Apačah, kjer ima KZ Radgona prav tako novo poslovalnico zadruge. Rihtarič tega sicer ni mogel potrditi, a že dejstvo, da so poštarje že preselili na pošto Gornja Radgona, veliko pove...

Kot poudarjajo na Pošti Slovenije „nas hitro spreminjajoče se družbeno in poslovno okolje vedno znova postavlja pred nove izzive, ki zahtevajo nenehna prilagajanja. In tudi Pošto Slovenije so doletele pomembne spremembe, predvsem spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev in liberalizacija trga poštnih storitev, vse to pa občutno vpliva tudi na naše poslovanje. Zaradi tega je Pošta Slovenije zasnovala več projektov za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram. Omrežje poštnih enot je ena izmed naših največjih konkurenčnih prednosti, vendar je to hkrati tudi velik izziv z vidika financiranja delovanja in razvoja. Spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev, razvoj informacijske tehnologije ter stalna racionalizacija poslovanja gospodarskih subjektov so povzročili, da je obseg storitev na poštnih enotah vse manjši. Ta se je v številnih primerih skrčil na obseg, ki ne omogoča ohranitve zdajšnjega načina delovanja".

In res se je zgodilo, da preoblikovanje pošte nikakor ni pomenilo začetka dokončne ukinitve pošte v Sp. Ivanjcih, ob tem predstavniki pošte zagotavljajo, kako je pozitivno, da bo pošta v zadrugi poslej delala dalj časa. Sicer pa, kdo še sprašuje državljane ali delavce, v tem primeru poštarje, vsaj njihovo mnenje nikjer ni obvezujoče. Na pošti so prepričani, da je poglavitna značilnost pogodbene pošte v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško...) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti. „Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Pogodbena pošta uporablja zdaj veljavno poštno številko in žig pošte, saj ju prevzame v upravljanje. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih. Prostori morajo biti v pritličju in dostopni za invalide, poleg tega pa morajo ustrezati tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Poštne banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov", dodajajo na Pošti Slovenije.

Po vsej Sloveniji je sicer že okoli 60 pogodbenih pošt, nikjer pa še nismo zasledili ali to prinaša boljše poslovanje Pošte Slovenija, saj pogodbene pošte predstavljajo nov korak k učinkovitejši reorganizaciji in optimizaciji mreže poštnih enot, hkrati pa naj bi pripomogle tudi k dolgoročni stabilnosti in uspešnosti poslovanja Pošte Slovenije ter socialni varnosti njenih zaposlenih. Družba se je na gospodarske in tržne razmere, v katerih posluje zadnjih nekaj let, z reorganizacijo in optimizacijo mreže poštnih enot začela odzivati že leta 2009. Poleg že izvedene optimizacije delovnih časov pošt predstavljajo pogodbene pošte nov korak k učinkovitejšemu, predvsem pa konkurenčnejšemu poslovanju Pošte Slovenije. Kot pojasnjujejo, gre za odgovor na upadanje števila določenih poštnih storitev ter liberalizacijo trga poštnih storitev, na podlagi katere je bila konec leta 2010 odpravljena njihova izključna pravica za izvajanje rezerviranih poštnih storitev.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pošta Spodnji Ivanjci poslej v Kmetijski zadrugi