Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pošta Spodnji Ivanjci poslej v Kmetijski zadrugi

 

Odgovorni trdijo, da je pošta sedaj bližje prebivalcem, slednji pa so skeptični

Pošta Spodnji IvanjciČeprav so krajani, krajevna skupnost in tudi občinski svet občine Gornja Radgona enotno nasprotovali preoblikovanju poštne enote 9245 Spodnji Ivanjci, se je to zgodilo. Vsi so bili odločno proti temu, da bi se pošta iz dosedanjih prostorov, preselila v bližnjo trgovino Kmetijske zadruge Radgona, toda s 1. februarjem se je zgodilo prav to. Že pred tem so se pismonoše iz pošte Sp. Ivanjci preselili na pošto Gornja Radgona, od koder raznašajo pošiljke tudi na območju Spodnjih Ivanjcev in Negove, kjer so slednje prej prejemali iz „svoje" pošte. Sicer pa je pogodbena pošta, poudarjajo na Pošti Slovenije, prav tako kot stalna pošta, zavezana k opravljanju kakovostne in zanesljive univerzalne poštne storitve. Na takšni pošti lahko uporabniki poštnih storitev opravijo večino storitev povsem enako kot na običajni pošti.

In to je ob začetku delovanja pogodbene pošte, potrdil tudi direktor Kmetijske zadruge Radgona, Danilo Rihtarič, ki je izrazil zadovoljstvo, da so pridobili novo dejavnost, hkrati pa dodal, da bodo občani zadovoljni z njihovimi storitvami. „To bo za krajane zelo ugodno, saj bodo poslej imeli storitve med 9. in 14. uro, doslej pa je pošta delovala le dve uri. Tako bo vsak občan imel več časa za ureditev svojih zadev. Poštarji bodo pošto še naprej dostavljali na dom, pri nas pa bo možno dvigniti priporočeno in podobno pošiljko, če jo kdo ne more prevzeti doma. Za novo dejavnost so usposobljeni trije naši sodelavci, poslovodja je Zmago Trstenjak, ki bodo tako poleg svojih dosedanjih opravkov uspešno nudili še poštne storitve. Mislim, da imamo korektno podpisano pogodbo s Pošto Slovenije in vsi bomo imeli korist od tega, še zlasti krajani", nam je povedal direktor Rihtarič, ki je dodal, kako so v zadrugi, poleg artiklov za kmetijstvo, dodali še manjši gospodinjski oddelek, tako da bodo gospodinje svoj obisk na pošti lahko izkoristile tudi za nakup.

Rihtarič je tudi dodal, da v okviru KZ Radgona, kjer je zaposlenih 52 ljudi, deluje 14 poslovalnic po celem Pomurju, in da so lani dobro poslovali. Kljub krizi je zadovoljen tudi z odkupi različnih kmetijskih pridelkov in živali, ki so pridelovalcem pravočasno poplačani. Sicer pa smo v Spodnjih Ivanjcih, med vrsticami, slišali kako obstaja velika verjetnost, da bo kmalu do podobnega preoblikovanja pošte prišlo tudi v Apačah, kjer ima KZ Radgona prav tako novo poslovalnico zadruge. Rihtarič tega sicer ni mogel potrditi, a že dejstvo, da so poštarje že preselili na pošto Gornja Radgona, veliko pove...

Kot poudarjajo na Pošti Slovenije „nas hitro spreminjajoče se družbeno in poslovno okolje vedno znova postavlja pred nove izzive, ki zahtevajo nenehna prilagajanja. In tudi Pošto Slovenije so doletele pomembne spremembe, predvsem spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev in liberalizacija trga poštnih storitev, vse to pa občutno vpliva tudi na naše poslovanje. Zaradi tega je Pošta Slovenije zasnovala več projektov za prilagoditev svojega poslovanja spremenjenim razmeram. Omrežje poštnih enot je ena izmed naših največjih konkurenčnih prednosti, vendar je to hkrati tudi velik izziv z vidika financiranja delovanja in razvoja. Spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev, razvoj informacijske tehnologije ter stalna racionalizacija poslovanja gospodarskih subjektov so povzročili, da je obseg storitev na poštnih enotah vse manjši. Ta se je v številnih primerih skrčil na obseg, ki ne omogoča ohranitve zdajšnjega načina delovanja".

In res se je zgodilo, da preoblikovanje pošte nikakor ni pomenilo začetka dokončne ukinitve pošte v Sp. Ivanjcih, ob tem predstavniki pošte zagotavljajo, kako je pozitivno, da bo pošta v zadrugi poslej delala dalj časa. Sicer pa, kdo še sprašuje državljane ali delavce, v tem primeru poštarje, vsaj njihovo mnenje nikjer ni obvezujoče. Na pošti so prepričani, da je poglavitna značilnost pogodbene pošte v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z dejavnostjo (trgovsko, turistično-informacijsko, lekarniško...) drugega gospodarskega subjekta oz. pogodbenika. Združitev dejavnosti omogoča doseganje ekonomske vzdržnosti gospodarskega subjekta, ki združuje dejavnosti, hkrati pa zanj odpira nove poslovne priložnosti. „Takšen model delovanja je zelo primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Pogodbena pošta uporablja zdaj veljavno poštno številko in žig pošte, saj ju prevzame v upravljanje. Pogodbenik opravlja dejavnost pogodbene pošte v svojih lastnih ali najetih poslovnih prostorih. Prostori morajo biti v pritličju in dostopni za invalide, poleg tega pa morajo ustrezati tudi drugim zahtevam Pošte Slovenije. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Poštne banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov", dodajajo na Pošti Slovenije.

Po vsej Sloveniji je sicer že okoli 60 pogodbenih pošt, nikjer pa še nismo zasledili ali to prinaša boljše poslovanje Pošte Slovenija, saj pogodbene pošte predstavljajo nov korak k učinkovitejši reorganizaciji in optimizaciji mreže poštnih enot, hkrati pa naj bi pripomogle tudi k dolgoročni stabilnosti in uspešnosti poslovanja Pošte Slovenije ter socialni varnosti njenih zaposlenih. Družba se je na gospodarske in tržne razmere, v katerih posluje zadnjih nekaj let, z reorganizacijo in optimizacijo mreže poštnih enot začela odzivati že leta 2009. Poleg že izvedene optimizacije delovnih časov pošt predstavljajo pogodbene pošte nov korak k učinkovitejšemu, predvsem pa konkurenčnejšemu poslovanju Pošte Slovenije. Kot pojasnjujejo, gre za odgovor na upadanje števila določenih poštnih storitev ter liberalizacijo trga poštnih storitev, na podlagi katere je bila konec leta 2010 odpravljena njihova izključna pravica za izvajanje rezerviranih poštnih storitev.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Pošta Spodnji Ivanjci poslej v Kmetijski zadrugi