„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Frizerstvu Firšt Bronasti pečat OZS 2014

 

Na proslavi 40-letnice Frizerstva Firšt kar 200 frizerjev in gostov

Ko vajenec postane boljši od šefa

Frizerstvo FirštV enem najstarejših, najuglednejših in najbolj priljubljenih frizerskih salonih v Gornji Radgoni in širši okolici, Frizerstvu Firšt na Panonski ulici, je te zasnežene zimske dni sila slovesno. Kako tudi ne, ko pa je v soboto, 1. februarja minilo natanko 40 let odkar se je Marica Firšt odločila za obrtniško – podjetniške vode. In prav na dan, ko je Marica pred štiridesetimi leti začela svojo samostojno podjetniško pot, je v Kulturnem domu Gornja Radgona potekal enkratni dogodek namenjen proslavi visokega jubileja. Na slovesnosti, ki se je udeležilo okoli 200 frizerk in frizerjev vse od Lendave do Maribora, ter gostov, smo poleg veliko lepih besed, čestitanj in obdarovanj, bili priča strokovnem prikazu frizerskega polica. Edikatorji – promotorji nizozemskega kozmetičnega velikana Keune, ki svet osvaja že 90 let, so na modelih prikazali najnovejše trende striženja, barvanja, pričesk ipd. Med njimi je nastopil tudi vnuk Marice Firšt, Matevž, ki je član Keune akademije iz Zagreba, in ki je za očetom Darkom, tretja generacija frizerjev iz družine Firšt.

Ob visokem jubileju so Firštovim, med drugimi čestitali visoki predstavniki omenjenega kozmetičnega velikana iz Zagreba in Ljubljane, ki so med drugim poudarili, da si Frizerstvo Firšt, čeprav iz majhnega mesta, zasluži takšen spektakel, ki ga običajno pripravljajo le v večjih mestih. Na prireditvi, katero je suvereno povezovala Norma Bale, je slavljencem čestital tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je dejal, da se z znanjem in voljo lahko dosegajo odlični rezultati. In to Firštovi potrjujejo že 40 let. Marici Firšt (in njenima naslednikoma, sinu Darku in vnuku Matevžu), ki je že od nastanka Območne obrtne zbornice Gornja Radgona, aktivna v njenih različnih organih, je 40 nageljnov za prav toliko let, podaril aktualni predsednik OOZ Gornja Radgona, Vlado Rojko.  Visoko priznanje Obrtno podjetniške zbornice Slovenije – Bronasti pečat OZS 2014, pa je Frizerstvu Firšt izročil predsednik UO OZS Branko Meh.

Sama Marica se je spomnila tudi misli njenega nekdanjega mentorja in učitelja, od katerega je pred 40 leti prevzela obrt v takratnem salonu na avtobusni postaji v Gornji Radgoni. Nekoč je namreč dejal, da ga zelo veseli, ko vajenec postane boljši od šefa. Tudi ona se veseli, da ima za sabo že dva zagnana naslednika, za katera nima nič proti, da sta boljša od nje. Sicer pa smo, po uradnem, strokovnem in svečanem delu zanimivega dogodka, ob kozarčku in prigrizku, na družabnem srečanju, lahko slišali marsikakšno anekdoto iz minulih 40 let radgonskega Frizerstva Firšt, kjer sicer vseskozi posebno skrb namenjajo izobraževanju in dodatnem usposabljanju vseh zaposlenih. Sedanji direktor in lastnik salona Darko Firšt se zaveda, da brez usposabljanja ni uspeha, saj gre tudi področje pričesk s časom naprej, in nikakor se ne sme zaostajati. Zato poleg udeležbe na različnih, prezentacijah, seminarjih in delavnicah širšega pomena, najpogosteje pripravljajo kar individualna izobraževanja za svoje zaposlene.

In tukaj lahko veliko naredi prav njegov sin Matevž, ki sodi med prihodnost slovenskega frizerstva. Mladi frizer in svetovalec Matevž Firšt pravi sam, da je nenehno izobraževanje in nadgradnja nujna za vsak poklic, še zlasti za področje pričesk, kjer se trendi pogosto menjavajo. „Dandanes, ko je v svetu pričesk zaželena dolgotrajna definirana tekstura in lasje brez »frizzy« efekta, Keune ponuja edinstven tretma, ki strankam omogoča popoln občutek obnovljenih las. Neukrotljivi lasje postanejo gladki, ravni, voljni in brez »frizzy« efekta; z drugimi besedami glamurozni. Rezultat tega tretmaja, ki ne vsebuje formaldehida, je gladek raven las, do katerega pridemo v enostavnih petih korakih. In v Frizerstvu Fišrt, med prvimi na tem območju, izvajamo omenjeni tretma, kjer je glavna sestavina keratin. Med delovanjem Keune keratin smoothing tretmaja se v laseh sprošča aktivni keratin, ki obnavlja lase in prodira v korteks", pravi Matevž, ki se je sicer frizerstva in svetovanja učil v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, ter na Nizozemskem, seveda pa je tudi odraščal s frizerstvom in pričeskami, zaradi česar je še posebej vzljubil ta zanimiv poklic.

Njegova babica Marica Fišrt je namreč že od omenjenega 1. februarja 1974, ena najbolj znanih pomurskih frizerk. Iz stare lokacije na avtobusni postaji se je Frizerstvo Fišrt, 13. junija 1989, preselilo nekaj deset metrov stran, na železniško postajo v Gornji Radgoni, kjer je tudi danes, in kjer s številnimi zaposlenimi kljubuje vedno večji konkurenci ter gospodarski in socialni krizi. Veliko strank prihaja iz sosednje Avstrije ter tudi izven Gornje Radgone, torej iz celega Pomurja in Slovenskih goric. Že kar nekaj let je mama Marica v zasluženem pokoju, salon pa je predala sinu Darku, ki z nekaterimi novimi prijemi nadaljuje tradicijo. Maričin vnuk in Darkov sin Matevž je torej šel po istih stopinjah, in najbrž bo čez desetletja on prevzel „Frizerstvo Firšt"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Frizerstvu Firšt Bronasti pečat OZS 2014