Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prihodnost je v inovacijah in novih idejah

 

Dijaki murskosoboške SPTŠ kot maturitetna izdelka izdelali snežne sani in gokart

SPTŠ Murska SobotaV današnjem času, to je času računalnika in življenja v naglici, je dominantna družba individualistov. Mladi ljudje po končani šoli oziroma fakulteti mislijo, da vedo vse, ampak njihovo znanje je zaskrbljujoče pa še brez delovnih izkušenj so. Starejši ljudje z izkušnjami pa svoje znanje neradi delijo, tako pa zgubijo na pomembnosti. Vse to lahko negativno vpliva na timsko delo. Zato je pomembno, da se problemi rešujejo v skupini, kjer ima vsak posameznik svojo osebnost, znanje, izkušnje, ideje in jih tudi predstavi drugim, ki morajo njegovo mnenje upoštevati, ga po potrebi popraviti ali kaj dodati. Tako si povečajo obseg nalog, pridobivajo pa tudi nove izkušnje... In zato je bilo sila zanimivo na parkirišču Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota, kjer je potekala posebna predstavitev inovacij mladih, bodočih strokovnjakov, ki so navdušili prisotne, ob tem so še enkrat znova potrdili, da je prihodnost naše države in vseh nas v inovacijah in novih idejah, ki prinašajo visoko dodatno vrednost.

Ekipi mladih bodočih strojnih tehnikov SPTŠ Murska Sobota, zelo motiviranih s polno volje do novega znanja in izkušenj, sta namreč, že v začetku šolskega leta 2013/2014, v zaključnem 4. letniku oblikovali ideji, da bi sami izdelali dva inovativna maturitetna izdelka. Svojemu znanju in vizijam so želeli dodati pečat. Preprosto skozi izdelek dokazati svoje znanje in sposobnosti, kar jim je na koncu tudi odlično uspelo. In, kot rečeno, ob izteku šolskega leta so mladi strokovnjaki svoja dva inovativna maturitetna izdelka (snežne sani in vozilo goKART) tudi praktično predstavili širši javnosti. Vse prisotne so navdušili. Snežne sani SPTŠ za zimske aktivnosti z adrenalinom sta izdelala dijaka Blaž Brenčič in Sandi Vratar, goKART SPTŠ - inovativno in tehnično dovršeno vozilo pa so izdelali dijaki: Damir Skuhala, Benjamin Kosi, Jakob Šadl in Boštjan Lubi. Mentor jim je v obeh primerih bil Robert Balažic, univ.dipl.ekon., dipl.inž.stroj. In tudi ravnatelj SPTŠ Murska Sobota, Ludvik Sukič, je upravičeno ponosen na vse omenjene. Sam ravnatelj je dejal, da se na šoli že desetletja ukvarjajo s projektnim delom, v okviru katerega je nastalo že veliko novih izdelkov, kot so na primer vetrni agregat, krmiljene sončne celice, razna učila, ... Uporabili so znanje pridobljeno pri predmetu računalniško podprte tehnologije in prostorsko modeliranje. Najprej so v projektih sodelovali samo učitelji z različnih področij, kasneje pa so poskušali svoje znanje in izkušnje prenesti na dijake, kar jim je v veliki meri tudi uspelo, saj so dijaki s svojimi raziskovalnimi nalogami na različnih regijskih in državnih tekmovanjih zasedli odlična mesta. Finančno so jim na pomoč priskočili številni sponzorji in donatorji.
Za snežne sani SPTŠ sta dijaka porabila okrog 100 ur dela, skupno pa je bilo zbranih okoli 1.000 evrov sredstev za projekt. Cilj je bil narediti čim bolj estetski in inovativni izdelek. Ekipa štirih dijakov pa je za maturitetni izdelek želelo ustvariti inovativno, sodobno oblikovano in tehnično dovršeno vozilo goKART SPTŠ. Namen projekta je bil, sebi, profesorjem in stroki dokazati, da znajo, zmorejo in želijo ter uspešno zaključiti maturitetni izdelek. Osnovna oblika elementov in sestava projekta goKART SPTŠ je nastala kot rezultat metode »brainstorminga«, kjer so na osnovi idej in predlogov narisali skico na papir. Velik poudarek so dali možnosti izdelave, ergonomiji in estetiki. Glavni cilj tega projekta je bil izdelati športno štirikolesno vozilo, s čim manjšo končno maso. Ker so v ekipi bili štirje, so si delo razdelili, in sicer je bil Damir kot vodja projekta odgovoren za motor, prenos moči in zavore, Jakob je projektiral okvir, Boštjan je pripravljal krmiljenje, Benjamin pa konstruiral karoserijo. Na goKARTu je več kot štirideset delov, ki so jih izdelali sami na šolskih CNC strojih oz. s pomočjo njihovih sponzorjev. Izdelali so inovativno karoserijo, ki je zajemala samo konstruiranje, izdelavo lesenih kalupov in izdelavo karoserije s poliestrskimi vlakni. S tem so spoznavali tudi kako deluje gospodarstvo in si nabirali izkušnje. V projekt so vložili okoli 500 ur dela, skupna dosežena vrednost projekta pa je bila okoli 7.000 evrov. V veliki meri so jih zbrali s pomočjo sponzorjev oz. donatorjev, 500 evrov je prispevala šola, 1.000 evrov pa sami.
Člani projektnega tima goKART SPTŠ, so povedali nekaj o projektu in uspehu ter nadaljevanju študija.
Damir Skuhala: „Projekt goKART SPTŠ je bil zelo zahteven, vendar smo to vedeli že na začetku. A to ni bila ovira, kvečjemu še večja motivacija. Hoteli smo dokazati, da tudi mladi lahko izpeljemo tako zahteven projekt. Hoteli smo izstopati iz povprečja. Vloženega je bilo res veliko truda, ki je bil hitro pozabljen ob pogledu na končni izdelek. Sam projekt skozi vse faze razvoja, nam je dal mnoge življenjske izkušnje. Šolanje bom nadaljeval na Strojni fakulteti v Mariboru".
Benjamin Kosi: „Projekt mi je dal nekaj novega znanja, me naučil kako pomembno je timsko delo. Tudi izkušnje so zdaj bolj bogate. Ta projekt mi bo pomagal, da si srednjo šolo res dobro vtisnem v spomin. Zelo sem vesel, da nam je projekt uspel, saj smo zato res garali in se odrekali prostemu času in drugim dejavnostim. Kar se tiče šolanja v prihodnje, sem se odločil za športno fakulteto, saj je šport moja najboljša vrlina".
Jakob Šadl: „Prva ideja o izdelavi gokarta je bila zelo všečna, tudi za samo izdelavo si nisem predstavljal kakšnih večjih ovir. Ko pa je minilo že kar precej časa in smo komaj zbrali nekaj finančnih sredstev, dela pa so se šele dodobra pričela, sem imel pomisleke, ali nam bo uspelo izdelati pravočasno. Kot vidite je bila naša volja in želja dovolj velika, da je gokart dokončno izdelan. Zelo sem vesel in zadovoljen. Svojo pot želim nadaljevati na univerzitetnem študiju strojništva v Mariboru".
Boštjan Lubi: „Ko smo se odločili za ta projekt smo vedeli, da bo zelo zahteven, ampak pomembno je, da smo ga speljali do konca. Med samo izdelavo smo se soočali z marsikatero težavo, na katero nismo niti najmanj pomislili. To nam je dalo kar nekaj izkušenj tako z dokumentacijo, kot tudi z ročnim delom. To je velika izkušnja in spodbuda za naprej. Svoje usposabljanje želim nadaljevati na Strojni fakulteti v Maribor, kamor sem se tudi vpisal".
Njihov mentor Robert Balažic, univ.dipl.ekon., dipl.inž.stroj., ki je nanj ponosen pa pravi, da je motivacija dijakov za učenje in delo velikega pomena, kajti brez nje nekatere oblike poučevanja in dela nimajo uspeha. „V samem procesu poučevanja je najtežje motivirati dijake, da bi sami kreativno razmišljali, učitelji pa od njih pričakujemo, da s svojimi vprašanji in pripombami aktivno sodelujejo pri podajanju nove snovi. Klasičen način poučevanja takega načina razmišljanja ne aktivira, zato se v učnem procesu vedno pogosteje odločamo, da dijaki predstavijo določeno snov z različnimi seminarskimi nalogami, raziskovalnimi nalogami oziroma projektnim delom. Pri takem načinu podajanja snovi so dijaki tudi bolj neodvisni in samostojni, saj lahko pridobivajo informacije iz več virov, predstavijo pa jo na takšen način, kot so jo sami osvojili. Sama motivacija dijakov za delo pa je odvisna med drugim tudi od zanimivosti teme projekta. Kadar temo projekta poda učitelj, se včasih zgodi, da dijaki za temo ne pokažejo zadosti interesa, zato so rezultati po navadi tudi slabši. Nasprotno pa je, ko podajo temo projekta dijaki sami. V takem primeru pokažejo tudi več motivacije za rešitev naloge pa tudi ideje in rešitve so bistveno boljše", pravi Balažic.
Po njegovem prepričanju, pomembno vlogo pri projektnih nalogah ima timsko delo oziroma delo v skupini. Posameznik ne more razumeti vseh novosti, ki se praktično pojavljajo vsakodnevno. Vsak posameznik po navadi obvlada določeno področje, za rešitev problema pa je potrebno široko znanje, zato se mora povezovati in sodelovati tudi z drugimi v skupini, da bi našli ustrezne rešitve...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Prihodnost je v inovacijah in novih idejah