Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prihodnost je v inovacijah in novih idejah

 

Dijaki murskosoboške SPTŠ kot maturitetna izdelka izdelali snežne sani in gokart

SPTŠ Murska SobotaV današnjem času, to je času računalnika in življenja v naglici, je dominantna družba individualistov. Mladi ljudje po končani šoli oziroma fakulteti mislijo, da vedo vse, ampak njihovo znanje je zaskrbljujoče pa še brez delovnih izkušenj so. Starejši ljudje z izkušnjami pa svoje znanje neradi delijo, tako pa zgubijo na pomembnosti. Vse to lahko negativno vpliva na timsko delo. Zato je pomembno, da se problemi rešujejo v skupini, kjer ima vsak posameznik svojo osebnost, znanje, izkušnje, ideje in jih tudi predstavi drugim, ki morajo njegovo mnenje upoštevati, ga po potrebi popraviti ali kaj dodati. Tako si povečajo obseg nalog, pridobivajo pa tudi nove izkušnje... In zato je bilo sila zanimivo na parkirišču Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota, kjer je potekala posebna predstavitev inovacij mladih, bodočih strokovnjakov, ki so navdušili prisotne, ob tem so še enkrat znova potrdili, da je prihodnost naše države in vseh nas v inovacijah in novih idejah, ki prinašajo visoko dodatno vrednost.

Ekipi mladih bodočih strojnih tehnikov SPTŠ Murska Sobota, zelo motiviranih s polno volje do novega znanja in izkušenj, sta namreč, že v začetku šolskega leta 2013/2014, v zaključnem 4. letniku oblikovali ideji, da bi sami izdelali dva inovativna maturitetna izdelka. Svojemu znanju in vizijam so želeli dodati pečat. Preprosto skozi izdelek dokazati svoje znanje in sposobnosti, kar jim je na koncu tudi odlično uspelo. In, kot rečeno, ob izteku šolskega leta so mladi strokovnjaki svoja dva inovativna maturitetna izdelka (snežne sani in vozilo goKART) tudi praktično predstavili širši javnosti. Vse prisotne so navdušili. Snežne sani SPTŠ za zimske aktivnosti z adrenalinom sta izdelala dijaka Blaž Brenčič in Sandi Vratar, goKART SPTŠ - inovativno in tehnično dovršeno vozilo pa so izdelali dijaki: Damir Skuhala, Benjamin Kosi, Jakob Šadl in Boštjan Lubi. Mentor jim je v obeh primerih bil Robert Balažic, univ.dipl.ekon., dipl.inž.stroj. In tudi ravnatelj SPTŠ Murska Sobota, Ludvik Sukič, je upravičeno ponosen na vse omenjene. Sam ravnatelj je dejal, da se na šoli že desetletja ukvarjajo s projektnim delom, v okviru katerega je nastalo že veliko novih izdelkov, kot so na primer vetrni agregat, krmiljene sončne celice, razna učila, ... Uporabili so znanje pridobljeno pri predmetu računalniško podprte tehnologije in prostorsko modeliranje. Najprej so v projektih sodelovali samo učitelji z različnih področij, kasneje pa so poskušali svoje znanje in izkušnje prenesti na dijake, kar jim je v veliki meri tudi uspelo, saj so dijaki s svojimi raziskovalnimi nalogami na različnih regijskih in državnih tekmovanjih zasedli odlična mesta. Finančno so jim na pomoč priskočili številni sponzorji in donatorji.
Za snežne sani SPTŠ sta dijaka porabila okrog 100 ur dela, skupno pa je bilo zbranih okoli 1.000 evrov sredstev za projekt. Cilj je bil narediti čim bolj estetski in inovativni izdelek. Ekipa štirih dijakov pa je za maturitetni izdelek želelo ustvariti inovativno, sodobno oblikovano in tehnično dovršeno vozilo goKART SPTŠ. Namen projekta je bil, sebi, profesorjem in stroki dokazati, da znajo, zmorejo in želijo ter uspešno zaključiti maturitetni izdelek. Osnovna oblika elementov in sestava projekta goKART SPTŠ je nastala kot rezultat metode »brainstorminga«, kjer so na osnovi idej in predlogov narisali skico na papir. Velik poudarek so dali možnosti izdelave, ergonomiji in estetiki. Glavni cilj tega projekta je bil izdelati športno štirikolesno vozilo, s čim manjšo končno maso. Ker so v ekipi bili štirje, so si delo razdelili, in sicer je bil Damir kot vodja projekta odgovoren za motor, prenos moči in zavore, Jakob je projektiral okvir, Boštjan je pripravljal krmiljenje, Benjamin pa konstruiral karoserijo. Na goKARTu je več kot štirideset delov, ki so jih izdelali sami na šolskih CNC strojih oz. s pomočjo njihovih sponzorjev. Izdelali so inovativno karoserijo, ki je zajemala samo konstruiranje, izdelavo lesenih kalupov in izdelavo karoserije s poliestrskimi vlakni. S tem so spoznavali tudi kako deluje gospodarstvo in si nabirali izkušnje. V projekt so vložili okoli 500 ur dela, skupna dosežena vrednost projekta pa je bila okoli 7.000 evrov. V veliki meri so jih zbrali s pomočjo sponzorjev oz. donatorjev, 500 evrov je prispevala šola, 1.000 evrov pa sami.
Člani projektnega tima goKART SPTŠ, so povedali nekaj o projektu in uspehu ter nadaljevanju študija.
Damir Skuhala: „Projekt goKART SPTŠ je bil zelo zahteven, vendar smo to vedeli že na začetku. A to ni bila ovira, kvečjemu še večja motivacija. Hoteli smo dokazati, da tudi mladi lahko izpeljemo tako zahteven projekt. Hoteli smo izstopati iz povprečja. Vloženega je bilo res veliko truda, ki je bil hitro pozabljen ob pogledu na končni izdelek. Sam projekt skozi vse faze razvoja, nam je dal mnoge življenjske izkušnje. Šolanje bom nadaljeval na Strojni fakulteti v Mariboru".
Benjamin Kosi: „Projekt mi je dal nekaj novega znanja, me naučil kako pomembno je timsko delo. Tudi izkušnje so zdaj bolj bogate. Ta projekt mi bo pomagal, da si srednjo šolo res dobro vtisnem v spomin. Zelo sem vesel, da nam je projekt uspel, saj smo zato res garali in se odrekali prostemu času in drugim dejavnostim. Kar se tiče šolanja v prihodnje, sem se odločil za športno fakulteto, saj je šport moja najboljša vrlina".
Jakob Šadl: „Prva ideja o izdelavi gokarta je bila zelo všečna, tudi za samo izdelavo si nisem predstavljal kakšnih večjih ovir. Ko pa je minilo že kar precej časa in smo komaj zbrali nekaj finančnih sredstev, dela pa so se šele dodobra pričela, sem imel pomisleke, ali nam bo uspelo izdelati pravočasno. Kot vidite je bila naša volja in želja dovolj velika, da je gokart dokončno izdelan. Zelo sem vesel in zadovoljen. Svojo pot želim nadaljevati na univerzitetnem študiju strojništva v Mariboru".
Boštjan Lubi: „Ko smo se odločili za ta projekt smo vedeli, da bo zelo zahteven, ampak pomembno je, da smo ga speljali do konca. Med samo izdelavo smo se soočali z marsikatero težavo, na katero nismo niti najmanj pomislili. To nam je dalo kar nekaj izkušenj tako z dokumentacijo, kot tudi z ročnim delom. To je velika izkušnja in spodbuda za naprej. Svoje usposabljanje želim nadaljevati na Strojni fakulteti v Maribor, kamor sem se tudi vpisal".
Njihov mentor Robert Balažic, univ.dipl.ekon., dipl.inž.stroj., ki je nanj ponosen pa pravi, da je motivacija dijakov za učenje in delo velikega pomena, kajti brez nje nekatere oblike poučevanja in dela nimajo uspeha. „V samem procesu poučevanja je najtežje motivirati dijake, da bi sami kreativno razmišljali, učitelji pa od njih pričakujemo, da s svojimi vprašanji in pripombami aktivno sodelujejo pri podajanju nove snovi. Klasičen način poučevanja takega načina razmišljanja ne aktivira, zato se v učnem procesu vedno pogosteje odločamo, da dijaki predstavijo določeno snov z različnimi seminarskimi nalogami, raziskovalnimi nalogami oziroma projektnim delom. Pri takem načinu podajanja snovi so dijaki tudi bolj neodvisni in samostojni, saj lahko pridobivajo informacije iz več virov, predstavijo pa jo na takšen način, kot so jo sami osvojili. Sama motivacija dijakov za delo pa je odvisna med drugim tudi od zanimivosti teme projekta. Kadar temo projekta poda učitelj, se včasih zgodi, da dijaki za temo ne pokažejo zadosti interesa, zato so rezultati po navadi tudi slabši. Nasprotno pa je, ko podajo temo projekta dijaki sami. V takem primeru pokažejo tudi več motivacije za rešitev naloge pa tudi ideje in rešitve so bistveno boljše", pravi Balažic.
Po njegovem prepričanju, pomembno vlogo pri projektnih nalogah ima timsko delo oziroma delo v skupini. Posameznik ne more razumeti vseh novosti, ki se praktično pojavljajo vsakodnevno. Vsak posameznik po navadi obvlada določeno področje, za rešitev problema pa je potrebno široko znanje, zato se mora povezovati in sodelovati tudi z drugimi v skupini, da bi našli ustrezne rešitve...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Prihodnost je v inovacijah in novih idejah