Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marjan Neuvirt ostaja predsednik

 

Radgonsko sodišče, z novim (starim) predsednikom sodi med najuspešnejša v državi

Marjan NeuvirtTisto kar je bilo za pričakovati se je tudi uresničilo; Okrožni sodnik Marjan Neuvirt, bo tudi v naslednjih šestih letih predsednik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Neuvirtu, ki je eno najuspešnejših slovenskih sodišč, prevzel že v začetku leta 2002, je marca letos potekel že drugi mandat, in ga je sodni svet, na predlog ministra, dr. Senka Pličaniča, ponovno potrdil. Tako bo Marjan Neuvirt vodil radgonsko okrajno sodišče do leta 2020. Podpredsednica ostaja sodnica Marija Belec Hiršl, zraven pa sta še dve okrajni sodnici, in sicer: Mira Pižmoht in Marjana Kralj. In prav vsi štirje omenjeni sodniki skrbijo za to, da je v Gornji Radgoni izjemno malo zaostankov, ob tem pa so v preteklosti veliko postorili, da so se zaostankov rešili na okrajnem sodišču v Mariboru.

„Moram povedati, da naše sodišče v Gornji Radgoni dejansko sodi med bolj uspešna slovenska okrajna sodišča. Ker pa poznam stanje sodstva, zlasti v Avstriji in Nemčiji, lahko mirne duše povem, da smo v Gornji Radgoni primerljivi s tovrstnimi sodišči. Na nekaterih področjih, zlasti pri zapuščinah in pravdah, smo celo časovno pred njimi. To so spoznali odgovorni v slovenskem pravosodju, in zato ima naše sodišče visok ugled in veljavo. Ko sem pred 16 leti prišel na to sodišče je bilo tukaj stanje bistveno slabše, v primerjavi z današnjim časom, ko ni večjih zaostankov, je to kot dva različna svetova. Takrat sem v omari našel 700 nerešenih zadev, starih med pet in 20 let, danes pa je tukaj kakšnih 60-70 zadev, ki so bile vložene letos pomladi in bodo kmalu rešene. Tudi na kazenskem oddelku so nekoč zadeve zastarale, danes pa se to ne dogaja, saj vse rešujemo hitro. In to kljub dejstvu, da se je število sodnikov, po eni upokojitvi znižalo na štiri, in to je po mojem mnenju tudi ustrezno. Takšen je namreč trend, da bi takšno število sodnikov zadostovalo za rang sodišč, kot je naše v Gornji Radgoni. Po mojem bi celo zadostovalo, da bi en sodnik pokrival kazniva dejanja, drugi civilne zadeve in tretji prekrške. Tako je bilo v osemdesetih letih in sedaj se vračamo na ta nivo, torej tudi v normalno stanje na področju sodstva".

...izvršbe so rak rana slovenskih sodišč...

Po Neuvirtu se kvaliteta sodišča odraža v dveh nivojih, in sicer je prvi nivo kakovost sojenja, ki se izraža skozi to, koliko sodb je na višjem sodišču potrjenih ali zavrnjenih, drugi element pa je vsekakor čas trajanja sojenja. „Pri nas je kar 80 % zadev, ki gredo v pritožbo, na višjem sodišču, potrjenih. Veseli me, da v pritožbe gre zelo malo zadev, kakšnih deset odstotkov, kar pomeni, da se stranke nekako sprijaznijo z odločitvijo našega sodišča in nato niti ne vlaga pritožb. In od te desetine pritožb je kar 80 % potrjenih, kar je primerljivo z najboljšimi sodišči, ne le pri nas temveč tudi v tujini. Tudi mi včasih nismo zadovoljni s časom trajanja postopka, a žal pogosto, tukaj imamo roke zvezane", pravi Neuvirt, ki je zelo dejaven na področju spremembe procesne zakonodaje, kajti skozi svojo mednarodno aktivnostjo, zlasti v Nemčiji, spremlja dogajanje na njihovih sodiščih.
„Sam ne morem razumeti, da nekaterih pozitivnih praks in institutov ne moremo prenesti iz pravdno razvitih držav, kjer imajo dolgo pravdno kontinuiteto. Recimo na kazenskem področju so poravnalni (predobravnalni) naroki že dali pozitivne rezultate. To pa bi lahko uvedli tudi na pravdnem področju. S tem bi bistveno skrajšali čakalne dobe, ki niso samo na prvostopenjskih sodiščih temveč tudi na višjih in vrhovnem sodišču. Po uvedbi poravnalnega naroka na kazenskem področju so se ti roki, od prijema obtožnice do odločitve, občutno znižali. Na našem sodišču kazenski postopki trajajo dva do tri mesece, na pravdnem področju pa do deset mesecev. V povprečno dveh mesecih pa imamo končane zapuščinske postopke. In ko se pogovarjam z avstrijskimi državljani, ki so dvolastniki in imajo tudi tukaj zapuščinske razprave, mi povedo da so prijetno presenečeni, da se pri nas zadeve končajo še preden se pri njih začnejo".
Naš sogovornik je prepričan, da so največji problem slovenskega sodstva, torej tudi radgonskega sodišča, izvršbe. Plačilna nesposobnost dolžnikov, na eni ter pritisk upnikov na drugi strani, močno vplivata na delo sodišč. „Tako na enem majhnem sodišču, kot je naše, ki pokriva le dobrih 22.000 prebivalcev, imamo kar 160 nepremičninskih dražb. Torej na tem majhnem območju prodajamo 160 hiš oz. celotnih gruntov. Ko sem bil na okrajnem sodišču v nemškem Kielu, ki pokriva pol milijona prebivalcev, imajo tam samo 70 izvršb. In ko sem jim povedal naše podatke, so se držali za glavo. To namreč primerljivo pomeni, da imamo 75 krat več izvršb kot oni. Tako je vsakemu lahko jasno, da to težko obvladamo štirje sodniki, kar niti Nemci ne morejo razumeti. Naša procesna zakonodaja za izvršbe je še iz časov Marije Terezije, zato sem v obdobju zadnjega leta dni vložil veliko zakonskih predlogov za spremembo izvršilne zakonodaje, ki je dejansko iz časov Avstro-Ogrske. Upam, da bo le prišlo do spremembe, kjer bi nekoliko pospešili tudi upnike, zlasti banke, ki rade zavlačujejo, saj jim rastejo obresti. Na koncu pa smo sodniki krivi, da postopka ne moremo končati. Od 160 izvršilnih zadev so kar tri četrtine v odlogu, kjer upnik predlaga odlog izvršbe, šele ko je postopek že pred zaključkom. Žalostno je, da nekatere izvršbe odlagajo tudi do 20 let, kar za sodišča šteje zaostanek, ker se spis nahaja pri nas in nam očitajo sojenje v nerazumnem roku. To mene še posebej boli, ker bi sami radi naredili več, a ne moremo".
V primerjavi z javnostjo in mediji, ki po njegovem imajo pravico do upravičenih kritik, pa je Neuvirt ogorčen nad zelo slabšalnim odnosom politike do sodstva. „Politiki samo kritizirajo in iščejo predvsem negativne plati. Po zadnji raziskavi EU o učinkovitosti sodstva, katero žal nihče ne objavi, za kar smo krivi tudi sami, zlasti sodniško društvo je zelo nespretno do medijev, smo na visokem 6. mestu po učinkovitosti in to po vseh kriterijih. Zaradi te negativne klime do sodišč, se kaže tudi v razpravnih dvoranah, kjer ljudje niso zadovoljni. Nasprotno je, če zadeve hitro in učinkovito tečejo, je zadovoljstvo obojestransko. Moram dodati tudi, da smo praktično edini sodniki v Evropi, ki smo na normi. In na našem sodišču smo te norme presegli za 30 odstotkov, in če sem malce neskromen, osebno sem jih presegel za dodatnih 40 %".
Sodnika Marjana Neuvirta, ki pravi, da čeprav vodi sodišče, je enak med enakimi, kar bi moralo biti tudi v drugih ustanovah, torej brez nobenega dodatnega nadomestila, moti, da javnost ni seznanjena niti z analizo, ki so jo opravili po slovenskih sodiščih. „Ocena je naj bi bila zelo visoka (8), osebnostno kritični pa so predvsem tisti, ki so pač spoznani za krive in obsojeni".

Tretji mandat

Marjan Neuvirt, ki je sicer bil rojen 1.10.1052, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, v letu 1976 in opravil pravniški državni izpit v letu 1994. Aprila 1998 je bil izvoljen za okrajnega sodnika na sodišču v Gornji Radgoni, kjer od 7. marca 2002 opravlja funkcijo predsednika. Ob tem je že skoraj 16 let na istem sodišču kot sodnik opravljal delo na vseh pravnih področjih. Personalni svet Vrhovnega sodišča RS je ocenil, da okrožni sodnik Marjan Neuvirt izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, v obrazložitvi je med drugim navedel, da sodnik izkazuje nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti ter je nadpovprečno uspešen pri reševanju pravnih vprašanj in sodnih zaostankov. S svojim delom je pomembno prispeval k odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov. Odlično sodeluje s sodelavci, tako sodniki kot ostalimi zaposlenimi ter je uspešen mentor mladim. Aktivno se je vključil tudi v postopek sprememb civilne zakonodaje. Izobraževanj, simpozijev, predvsem v državah nemškega govornega področja, kar potrjuje njegovo visoko stopnjo znanja tujega jezika. Kot je v obrazložitvi, med drugim zapisal minister Pličanič, sodnik Neuvirt odlično opravlja tudi vodstveno funkcijo, kot predsednik sodišča v Gornji Radgoni, saj sodišče dosega visoke strokovne kriterije, delo na sodišču pa poteka v zadovoljstvo strank in zaposlenih. Kot predsednik sodišča tudi primerno sodeluje z mediji, okrajno sodišče v Gornji Radgoni, ki ga vodi, pa v lokalnem okolju uživa velik ugled.
Pozitivno mnenje za vnovično imenovanje Neuvirta je podal tudi predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, Branko Palatin, ki je še posebej izpostavil šestletni strateški plan dela radgonskega sodišča, ki ga je pripravil Neuvirt. Predsednik Vrhovnega sodišča RS, Branko Masleša pa je ocenil, da je Marjan Neuvirt „izkušen, razmišljajoč in tudi mednarodno aktiven sodnik s širokim strokovnim znanjem ter bogatimi delovnimi izkušnjami tudi izven sodstva... Uspešno sodeluje s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru in predsednikom okrožnega sodišča v Murski Soboti, oba pa okrožnega sodinika Marjana Neuvirta ocenjujeta, kot izjemno delovnega in strokovnega sodnika, ki je vedno pripravljen pomagati in nesebično prenašati svoje bogato znanje in izkušnje na mlajše sodelavce"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Marjan Neuvirt ostaja predsednik