Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marjan Neuvirt ostaja predsednik

 

Radgonsko sodišče, z novim (starim) predsednikom sodi med najuspešnejša v državi

Marjan NeuvirtTisto kar je bilo za pričakovati se je tudi uresničilo; Okrožni sodnik Marjan Neuvirt, bo tudi v naslednjih šestih letih predsednik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Neuvirtu, ki je eno najuspešnejših slovenskih sodišč, prevzel že v začetku leta 2002, je marca letos potekel že drugi mandat, in ga je sodni svet, na predlog ministra, dr. Senka Pličaniča, ponovno potrdil. Tako bo Marjan Neuvirt vodil radgonsko okrajno sodišče do leta 2020. Podpredsednica ostaja sodnica Marija Belec Hiršl, zraven pa sta še dve okrajni sodnici, in sicer: Mira Pižmoht in Marjana Kralj. In prav vsi štirje omenjeni sodniki skrbijo za to, da je v Gornji Radgoni izjemno malo zaostankov, ob tem pa so v preteklosti veliko postorili, da so se zaostankov rešili na okrajnem sodišču v Mariboru.

„Moram povedati, da naše sodišče v Gornji Radgoni dejansko sodi med bolj uspešna slovenska okrajna sodišča. Ker pa poznam stanje sodstva, zlasti v Avstriji in Nemčiji, lahko mirne duše povem, da smo v Gornji Radgoni primerljivi s tovrstnimi sodišči. Na nekaterih področjih, zlasti pri zapuščinah in pravdah, smo celo časovno pred njimi. To so spoznali odgovorni v slovenskem pravosodju, in zato ima naše sodišče visok ugled in veljavo. Ko sem pred 16 leti prišel na to sodišče je bilo tukaj stanje bistveno slabše, v primerjavi z današnjim časom, ko ni večjih zaostankov, je to kot dva različna svetova. Takrat sem v omari našel 700 nerešenih zadev, starih med pet in 20 let, danes pa je tukaj kakšnih 60-70 zadev, ki so bile vložene letos pomladi in bodo kmalu rešene. Tudi na kazenskem oddelku so nekoč zadeve zastarale, danes pa se to ne dogaja, saj vse rešujemo hitro. In to kljub dejstvu, da se je število sodnikov, po eni upokojitvi znižalo na štiri, in to je po mojem mnenju tudi ustrezno. Takšen je namreč trend, da bi takšno število sodnikov zadostovalo za rang sodišč, kot je naše v Gornji Radgoni. Po mojem bi celo zadostovalo, da bi en sodnik pokrival kazniva dejanja, drugi civilne zadeve in tretji prekrške. Tako je bilo v osemdesetih letih in sedaj se vračamo na ta nivo, torej tudi v normalno stanje na področju sodstva".

...izvršbe so rak rana slovenskih sodišč...

Po Neuvirtu se kvaliteta sodišča odraža v dveh nivojih, in sicer je prvi nivo kakovost sojenja, ki se izraža skozi to, koliko sodb je na višjem sodišču potrjenih ali zavrnjenih, drugi element pa je vsekakor čas trajanja sojenja. „Pri nas je kar 80 % zadev, ki gredo v pritožbo, na višjem sodišču, potrjenih. Veseli me, da v pritožbe gre zelo malo zadev, kakšnih deset odstotkov, kar pomeni, da se stranke nekako sprijaznijo z odločitvijo našega sodišča in nato niti ne vlaga pritožb. In od te desetine pritožb je kar 80 % potrjenih, kar je primerljivo z najboljšimi sodišči, ne le pri nas temveč tudi v tujini. Tudi mi včasih nismo zadovoljni s časom trajanja postopka, a žal pogosto, tukaj imamo roke zvezane", pravi Neuvirt, ki je zelo dejaven na področju spremembe procesne zakonodaje, kajti skozi svojo mednarodno aktivnostjo, zlasti v Nemčiji, spremlja dogajanje na njihovih sodiščih.
„Sam ne morem razumeti, da nekaterih pozitivnih praks in institutov ne moremo prenesti iz pravdno razvitih držav, kjer imajo dolgo pravdno kontinuiteto. Recimo na kazenskem področju so poravnalni (predobravnalni) naroki že dali pozitivne rezultate. To pa bi lahko uvedli tudi na pravdnem področju. S tem bi bistveno skrajšali čakalne dobe, ki niso samo na prvostopenjskih sodiščih temveč tudi na višjih in vrhovnem sodišču. Po uvedbi poravnalnega naroka na kazenskem področju so se ti roki, od prijema obtožnice do odločitve, občutno znižali. Na našem sodišču kazenski postopki trajajo dva do tri mesece, na pravdnem področju pa do deset mesecev. V povprečno dveh mesecih pa imamo končane zapuščinske postopke. In ko se pogovarjam z avstrijskimi državljani, ki so dvolastniki in imajo tudi tukaj zapuščinske razprave, mi povedo da so prijetno presenečeni, da se pri nas zadeve končajo še preden se pri njih začnejo".
Naš sogovornik je prepričan, da so največji problem slovenskega sodstva, torej tudi radgonskega sodišča, izvršbe. Plačilna nesposobnost dolžnikov, na eni ter pritisk upnikov na drugi strani, močno vplivata na delo sodišč. „Tako na enem majhnem sodišču, kot je naše, ki pokriva le dobrih 22.000 prebivalcev, imamo kar 160 nepremičninskih dražb. Torej na tem majhnem območju prodajamo 160 hiš oz. celotnih gruntov. Ko sem bil na okrajnem sodišču v nemškem Kielu, ki pokriva pol milijona prebivalcev, imajo tam samo 70 izvršb. In ko sem jim povedal naše podatke, so se držali za glavo. To namreč primerljivo pomeni, da imamo 75 krat več izvršb kot oni. Tako je vsakemu lahko jasno, da to težko obvladamo štirje sodniki, kar niti Nemci ne morejo razumeti. Naša procesna zakonodaja za izvršbe je še iz časov Marije Terezije, zato sem v obdobju zadnjega leta dni vložil veliko zakonskih predlogov za spremembo izvršilne zakonodaje, ki je dejansko iz časov Avstro-Ogrske. Upam, da bo le prišlo do spremembe, kjer bi nekoliko pospešili tudi upnike, zlasti banke, ki rade zavlačujejo, saj jim rastejo obresti. Na koncu pa smo sodniki krivi, da postopka ne moremo končati. Od 160 izvršilnih zadev so kar tri četrtine v odlogu, kjer upnik predlaga odlog izvršbe, šele ko je postopek že pred zaključkom. Žalostno je, da nekatere izvršbe odlagajo tudi do 20 let, kar za sodišča šteje zaostanek, ker se spis nahaja pri nas in nam očitajo sojenje v nerazumnem roku. To mene še posebej boli, ker bi sami radi naredili več, a ne moremo".
V primerjavi z javnostjo in mediji, ki po njegovem imajo pravico do upravičenih kritik, pa je Neuvirt ogorčen nad zelo slabšalnim odnosom politike do sodstva. „Politiki samo kritizirajo in iščejo predvsem negativne plati. Po zadnji raziskavi EU o učinkovitosti sodstva, katero žal nihče ne objavi, za kar smo krivi tudi sami, zlasti sodniško društvo je zelo nespretno do medijev, smo na visokem 6. mestu po učinkovitosti in to po vseh kriterijih. Zaradi te negativne klime do sodišč, se kaže tudi v razpravnih dvoranah, kjer ljudje niso zadovoljni. Nasprotno je, če zadeve hitro in učinkovito tečejo, je zadovoljstvo obojestransko. Moram dodati tudi, da smo praktično edini sodniki v Evropi, ki smo na normi. In na našem sodišču smo te norme presegli za 30 odstotkov, in če sem malce neskromen, osebno sem jih presegel za dodatnih 40 %".
Sodnika Marjana Neuvirta, ki pravi, da čeprav vodi sodišče, je enak med enakimi, kar bi moralo biti tudi v drugih ustanovah, torej brez nobenega dodatnega nadomestila, moti, da javnost ni seznanjena niti z analizo, ki so jo opravili po slovenskih sodiščih. „Ocena je naj bi bila zelo visoka (8), osebnostno kritični pa so predvsem tisti, ki so pač spoznani za krive in obsojeni".

Tretji mandat

Marjan Neuvirt, ki je sicer bil rojen 1.10.1052, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, v letu 1976 in opravil pravniški državni izpit v letu 1994. Aprila 1998 je bil izvoljen za okrajnega sodnika na sodišču v Gornji Radgoni, kjer od 7. marca 2002 opravlja funkcijo predsednika. Ob tem je že skoraj 16 let na istem sodišču kot sodnik opravljal delo na vseh pravnih področjih. Personalni svet Vrhovnega sodišča RS je ocenil, da okrožni sodnik Marjan Neuvirt izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, v obrazložitvi je med drugim navedel, da sodnik izkazuje nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti ter je nadpovprečno uspešen pri reševanju pravnih vprašanj in sodnih zaostankov. S svojim delom je pomembno prispeval k odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov. Odlično sodeluje s sodelavci, tako sodniki kot ostalimi zaposlenimi ter je uspešen mentor mladim. Aktivno se je vključil tudi v postopek sprememb civilne zakonodaje. Izobraževanj, simpozijev, predvsem v državah nemškega govornega področja, kar potrjuje njegovo visoko stopnjo znanja tujega jezika. Kot je v obrazložitvi, med drugim zapisal minister Pličanič, sodnik Neuvirt odlično opravlja tudi vodstveno funkcijo, kot predsednik sodišča v Gornji Radgoni, saj sodišče dosega visoke strokovne kriterije, delo na sodišču pa poteka v zadovoljstvo strank in zaposlenih. Kot predsednik sodišča tudi primerno sodeluje z mediji, okrajno sodišče v Gornji Radgoni, ki ga vodi, pa v lokalnem okolju uživa velik ugled.
Pozitivno mnenje za vnovično imenovanje Neuvirta je podal tudi predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, Branko Palatin, ki je še posebej izpostavil šestletni strateški plan dela radgonskega sodišča, ki ga je pripravil Neuvirt. Predsednik Vrhovnega sodišča RS, Branko Masleša pa je ocenil, da je Marjan Neuvirt „izkušen, razmišljajoč in tudi mednarodno aktiven sodnik s širokim strokovnim znanjem ter bogatimi delovnimi izkušnjami tudi izven sodstva... Uspešno sodeluje s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru in predsednikom okrožnega sodišča v Murski Soboti, oba pa okrožnega sodinika Marjana Neuvirta ocenjujeta, kot izjemno delovnega in strokovnega sodnika, ki je vedno pripravljen pomagati in nesebično prenašati svoje bogato znanje in izkušnje na mlajše sodelavce"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Marjan Neuvirt ostaja predsednik