Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Marjan Neuvirt ostaja predsednik

 

Radgonsko sodišče, z novim (starim) predsednikom sodi med najuspešnejša v državi

Marjan NeuvirtTisto kar je bilo za pričakovati se je tudi uresničilo; Okrožni sodnik Marjan Neuvirt, bo tudi v naslednjih šestih letih predsednik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Neuvirtu, ki je eno najuspešnejših slovenskih sodišč, prevzel že v začetku leta 2002, je marca letos potekel že drugi mandat, in ga je sodni svet, na predlog ministra, dr. Senka Pličaniča, ponovno potrdil. Tako bo Marjan Neuvirt vodil radgonsko okrajno sodišče do leta 2020. Podpredsednica ostaja sodnica Marija Belec Hiršl, zraven pa sta še dve okrajni sodnici, in sicer: Mira Pižmoht in Marjana Kralj. In prav vsi štirje omenjeni sodniki skrbijo za to, da je v Gornji Radgoni izjemno malo zaostankov, ob tem pa so v preteklosti veliko postorili, da so se zaostankov rešili na okrajnem sodišču v Mariboru.

„Moram povedati, da naše sodišče v Gornji Radgoni dejansko sodi med bolj uspešna slovenska okrajna sodišča. Ker pa poznam stanje sodstva, zlasti v Avstriji in Nemčiji, lahko mirne duše povem, da smo v Gornji Radgoni primerljivi s tovrstnimi sodišči. Na nekaterih področjih, zlasti pri zapuščinah in pravdah, smo celo časovno pred njimi. To so spoznali odgovorni v slovenskem pravosodju, in zato ima naše sodišče visok ugled in veljavo. Ko sem pred 16 leti prišel na to sodišče je bilo tukaj stanje bistveno slabše, v primerjavi z današnjim časom, ko ni večjih zaostankov, je to kot dva različna svetova. Takrat sem v omari našel 700 nerešenih zadev, starih med pet in 20 let, danes pa je tukaj kakšnih 60-70 zadev, ki so bile vložene letos pomladi in bodo kmalu rešene. Tudi na kazenskem oddelku so nekoč zadeve zastarale, danes pa se to ne dogaja, saj vse rešujemo hitro. In to kljub dejstvu, da se je število sodnikov, po eni upokojitvi znižalo na štiri, in to je po mojem mnenju tudi ustrezno. Takšen je namreč trend, da bi takšno število sodnikov zadostovalo za rang sodišč, kot je naše v Gornji Radgoni. Po mojem bi celo zadostovalo, da bi en sodnik pokrival kazniva dejanja, drugi civilne zadeve in tretji prekrške. Tako je bilo v osemdesetih letih in sedaj se vračamo na ta nivo, torej tudi v normalno stanje na področju sodstva".

...izvršbe so rak rana slovenskih sodišč...

Po Neuvirtu se kvaliteta sodišča odraža v dveh nivojih, in sicer je prvi nivo kakovost sojenja, ki se izraža skozi to, koliko sodb je na višjem sodišču potrjenih ali zavrnjenih, drugi element pa je vsekakor čas trajanja sojenja. „Pri nas je kar 80 % zadev, ki gredo v pritožbo, na višjem sodišču, potrjenih. Veseli me, da v pritožbe gre zelo malo zadev, kakšnih deset odstotkov, kar pomeni, da se stranke nekako sprijaznijo z odločitvijo našega sodišča in nato niti ne vlaga pritožb. In od te desetine pritožb je kar 80 % potrjenih, kar je primerljivo z najboljšimi sodišči, ne le pri nas temveč tudi v tujini. Tudi mi včasih nismo zadovoljni s časom trajanja postopka, a žal pogosto, tukaj imamo roke zvezane", pravi Neuvirt, ki je zelo dejaven na področju spremembe procesne zakonodaje, kajti skozi svojo mednarodno aktivnostjo, zlasti v Nemčiji, spremlja dogajanje na njihovih sodiščih.
„Sam ne morem razumeti, da nekaterih pozitivnih praks in institutov ne moremo prenesti iz pravdno razvitih držav, kjer imajo dolgo pravdno kontinuiteto. Recimo na kazenskem področju so poravnalni (predobravnalni) naroki že dali pozitivne rezultate. To pa bi lahko uvedli tudi na pravdnem področju. S tem bi bistveno skrajšali čakalne dobe, ki niso samo na prvostopenjskih sodiščih temveč tudi na višjih in vrhovnem sodišču. Po uvedbi poravnalnega naroka na kazenskem področju so se ti roki, od prijema obtožnice do odločitve, občutno znižali. Na našem sodišču kazenski postopki trajajo dva do tri mesece, na pravdnem področju pa do deset mesecev. V povprečno dveh mesecih pa imamo končane zapuščinske postopke. In ko se pogovarjam z avstrijskimi državljani, ki so dvolastniki in imajo tudi tukaj zapuščinske razprave, mi povedo da so prijetno presenečeni, da se pri nas zadeve končajo še preden se pri njih začnejo".
Naš sogovornik je prepričan, da so največji problem slovenskega sodstva, torej tudi radgonskega sodišča, izvršbe. Plačilna nesposobnost dolžnikov, na eni ter pritisk upnikov na drugi strani, močno vplivata na delo sodišč. „Tako na enem majhnem sodišču, kot je naše, ki pokriva le dobrih 22.000 prebivalcev, imamo kar 160 nepremičninskih dražb. Torej na tem majhnem območju prodajamo 160 hiš oz. celotnih gruntov. Ko sem bil na okrajnem sodišču v nemškem Kielu, ki pokriva pol milijona prebivalcev, imajo tam samo 70 izvršb. In ko sem jim povedal naše podatke, so se držali za glavo. To namreč primerljivo pomeni, da imamo 75 krat več izvršb kot oni. Tako je vsakemu lahko jasno, da to težko obvladamo štirje sodniki, kar niti Nemci ne morejo razumeti. Naša procesna zakonodaja za izvršbe je še iz časov Marije Terezije, zato sem v obdobju zadnjega leta dni vložil veliko zakonskih predlogov za spremembo izvršilne zakonodaje, ki je dejansko iz časov Avstro-Ogrske. Upam, da bo le prišlo do spremembe, kjer bi nekoliko pospešili tudi upnike, zlasti banke, ki rade zavlačujejo, saj jim rastejo obresti. Na koncu pa smo sodniki krivi, da postopka ne moremo končati. Od 160 izvršilnih zadev so kar tri četrtine v odlogu, kjer upnik predlaga odlog izvršbe, šele ko je postopek že pred zaključkom. Žalostno je, da nekatere izvršbe odlagajo tudi do 20 let, kar za sodišča šteje zaostanek, ker se spis nahaja pri nas in nam očitajo sojenje v nerazumnem roku. To mene še posebej boli, ker bi sami radi naredili več, a ne moremo".
V primerjavi z javnostjo in mediji, ki po njegovem imajo pravico do upravičenih kritik, pa je Neuvirt ogorčen nad zelo slabšalnim odnosom politike do sodstva. „Politiki samo kritizirajo in iščejo predvsem negativne plati. Po zadnji raziskavi EU o učinkovitosti sodstva, katero žal nihče ne objavi, za kar smo krivi tudi sami, zlasti sodniško društvo je zelo nespretno do medijev, smo na visokem 6. mestu po učinkovitosti in to po vseh kriterijih. Zaradi te negativne klime do sodišč, se kaže tudi v razpravnih dvoranah, kjer ljudje niso zadovoljni. Nasprotno je, če zadeve hitro in učinkovito tečejo, je zadovoljstvo obojestransko. Moram dodati tudi, da smo praktično edini sodniki v Evropi, ki smo na normi. In na našem sodišču smo te norme presegli za 30 odstotkov, in če sem malce neskromen, osebno sem jih presegel za dodatnih 40 %".
Sodnika Marjana Neuvirta, ki pravi, da čeprav vodi sodišče, je enak med enakimi, kar bi moralo biti tudi v drugih ustanovah, torej brez nobenega dodatnega nadomestila, moti, da javnost ni seznanjena niti z analizo, ki so jo opravili po slovenskih sodiščih. „Ocena je naj bi bila zelo visoka (8), osebnostno kritični pa so predvsem tisti, ki so pač spoznani za krive in obsojeni".

Tretji mandat

Marjan Neuvirt, ki je sicer bil rojen 1.10.1052, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, v letu 1976 in opravil pravniški državni izpit v letu 1994. Aprila 1998 je bil izvoljen za okrajnega sodnika na sodišču v Gornji Radgoni, kjer od 7. marca 2002 opravlja funkcijo predsednika. Ob tem je že skoraj 16 let na istem sodišču kot sodnik opravljal delo na vseh pravnih področjih. Personalni svet Vrhovnega sodišča RS je ocenil, da okrožni sodnik Marjan Neuvirt izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, v obrazložitvi je med drugim navedel, da sodnik izkazuje nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti ter je nadpovprečno uspešen pri reševanju pravnih vprašanj in sodnih zaostankov. S svojim delom je pomembno prispeval k odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov. Odlično sodeluje s sodelavci, tako sodniki kot ostalimi zaposlenimi ter je uspešen mentor mladim. Aktivno se je vključil tudi v postopek sprememb civilne zakonodaje. Izobraževanj, simpozijev, predvsem v državah nemškega govornega področja, kar potrjuje njegovo visoko stopnjo znanja tujega jezika. Kot je v obrazložitvi, med drugim zapisal minister Pličanič, sodnik Neuvirt odlično opravlja tudi vodstveno funkcijo, kot predsednik sodišča v Gornji Radgoni, saj sodišče dosega visoke strokovne kriterije, delo na sodišču pa poteka v zadovoljstvo strank in zaposlenih. Kot predsednik sodišča tudi primerno sodeluje z mediji, okrajno sodišče v Gornji Radgoni, ki ga vodi, pa v lokalnem okolju uživa velik ugled.
Pozitivno mnenje za vnovično imenovanje Neuvirta je podal tudi predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti, Branko Palatin, ki je še posebej izpostavil šestletni strateški plan dela radgonskega sodišča, ki ga je pripravil Neuvirt. Predsednik Vrhovnega sodišča RS, Branko Masleša pa je ocenil, da je Marjan Neuvirt „izkušen, razmišljajoč in tudi mednarodno aktiven sodnik s širokim strokovnim znanjem ter bogatimi delovnimi izkušnjami tudi izven sodstva... Uspešno sodeluje s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru in predsednikom okrožnega sodišča v Murski Soboti, oba pa okrožnega sodinika Marjana Neuvirta ocenjujeta, kot izjemno delovnega in strokovnega sodnika, ki je vedno pripravljen pomagati in nesebično prenašati svoje bogato znanje in izkušnje na mlajše sodelavce"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Marjan Neuvirt ostaja predsednik