Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kriza in recesija jim ne more do živega

 

Arcont IP stavi na razvoj in kakovost

Arcont proizvodnjaNa sedežu podjetja Arcont IP d.o.o. Je potekala redna letna skupščina lastnikov družbe, na kateri je bilo govora o poslovanju v preteklem letu, ustvarjenem dobičku in njegovi razporeditvi ter planih za letošnje leto. Udeležil se je je direktor družbe, Boris Sovič ter vsi lastniki oziroma njihovi predstavniki. Arcont IP je zanesljivo zaupanja vreden partner tako pri svojih kupcih kot pri svojih strateških dobaviteljih razvija okna in vrata za večje udobje bivanja in nizke energijske stroške,. Zato jim ne kriza in ne recesija ne more do živega.

V družbi Arcont IP d.o.o. ugotavljajo, da so kljub večletni recesiji z lanskimi doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Izpad prodaje na domačem trgu so v večji meri nadoknadili z izvozom, večinoma v sosednjo Avstrijo, nekaj pa tudi v Italijo, Nemčijo in Švico. Vsekakor je Arcont IP »netipično« slovensko podjetje, saj ni zadolženo in ima vedno pozitiven finančni tok. Med svojimi strateškimi poslovnimi partnerji – pretežno tujimi - veljajo za pilotsko podjetje pri projektih razvoja novih izdelkov in njihovega lansiranja na trg in za odličnega plačnika. V začetku leta so tako v sodelovanju z nemškim partnerjem KBE Profine Group iz Berlina razvili in lansirali na trg novo generacijo energijsko varčnih oken, ki so bila v Sloveniji prvič predstavljena na lanskem sejmu DOM. Za drugo polovico letošnjega leta pa se že dogovarjajo za popolno prenovo tehnologije oken iz sistema 88 mm. Direktor Sovič je ob tem povedal, da je razvoj podjetja usmerjen v razvoj novih izdelkov, ki bodo zagotavljali kupcem boljšo kakovost bivanja in energijske prihranke in ki bodo prijazni do okolja.
Družba Arcont IP d.o.o. je v lanskem letu proizvedla in prodala 65 tisoč enot oken in vrat ter dosegla 11,9 milijonov skupnih prihodkov iz poslovanja. Dobiček v višini 628.873 € bo družba investirala v posodobitev tehnološke opreme. Rast na področju aluminijastega stavbnega pohištva je bila v lanskem letu skoraj 30 %, prodajo na tuje trge pa so povečali za dobrih 6 %. Družba kljub krizi vrača v okolje v obliki sponzorstev in donacij na področju športa, kulture in društvenih dejavnosti in tudi drugače aktivno skrbi za svojo promocijo. Lani so se kot razstavljavec predstavili na kar osmih sejmih doma in v tujini. Tudi letos so že v prvi polovici leta bili na dveh sejmih v Avstriji, enem v Italiji in treh v Sloveniji. V drugi polovici leta 2014 so obstoječo lokacijo salona v Ljubljani zamenjali z novo v trgovsko-poslovnem centru BTC, natančneje v objektu Diamant, kjer se že kažejo boljši rezultati višje prepoznavnosti v največjem slovenskem mestu in njegovi okolici. „Za nami je leto, v katerem smo obeležili 10-letnico dela v lastnih prostorih in že 15-letnico samostojnega poslovanja. Bila so to leta debelih in suhih krav. Že stari modreci so govorili, da po sedmih dobrih pride sedem slabših let. Tako se lahko nadejamo, da se zopet približuje sedem boljših let", je med drugim na skupščini povedal direktor Sovič.
Z zadovoljstvom je ugotovil, da so tudi minula krizna leta prestali brez drastičnih pretresov. „Če se ozremo nazaj in pomislimo koliko podjetij, naših konkurentov, je končalo v stečajih, smo lahko ponosni, da smo uspeli ves čas obdržati zadovoljiv nivo prodanih izdelkov, realizacije in predvsem pozitiven denarni tok. Večjih gradbenih projektov je bilo tudi v lanskem letu v slovenskem prostoru zelo malo. Postopne sanacije so še zmeraj stalnica, kar je prav gotovo posledica skromnih proračunov slovenskih družin. Občutna razlika je še zmeraj med naročilom slovenskega kupca in kupca iz sosednje Avstrije, saj so slednja za dva-do trikrat višja. Ker je družba finančno stabilna z bonitetno oceno A1, nam kupci še zmeraj popolnoma zaupajo in v večini primerov plačujejo s 100 % avansom ter koristijo dodatne ugodnosti. Posledično pa sami nimamo likvidnostnih težav, nasprotno, vsem svojim poslovnim partnerjem tudi plačujemo predčasno. Sicer pa smo vse bolj iskan proizvajalec, tako pri fizičnih strankah kot pri izvajalcih večjih objektov. Predvsem tam, kjer so potrebne bančne garancije tako za resnost ponudbe, dobro izvedbo posla kot tudi za garancijsko dobo. Vse več je namreč slovenskih proizvajalcev, ki tega niso v stanju zagotoviti. Žal novonastale inženiring firme, ki se gredo prevzemov večjih poslov, ponavljajo isto napako, kot so jo v preteklosti gradbene firme, in pritiskajo na cene podizvajalcev, kar pelje v dodatno pogubo še preostalega dela gospodarstva", je še dejal direktor Sovič.
V Arcont IP so v prvem četrtletju letošnjega leta intenzivno delali na pridobitvi znaka slovenske kakovosti izdelkov in jim ga je konec aprila tudi uspelo pridobiti. Znak slovenske kakovosti podeljuje slovensko združenje za kakovost in odličnost v skladu s strogimi pravili in postopki. Pogoji za pridobitev so med drugim uveden učinkovit sistem zagotavljanja stabilne kakovosti poslovanja, proizvodnja izdelkov v skladu s strogimi nacionalnimi in evropskimi standardi, zadovoljne stranke, kar je potrebno dokazati z raziskavami zadovoljstva itd. Pravico do uporabe tega znaka lahko pridobijo le podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati in visoko kakovostjo izdelkov in/ali storitev. Pridobljeni znak SQ predstavlja konkurenčno prednost pred drugimi podjetji, saj je sinonim za slovensko visoko kakovost. V Avstriji je podoben sinonim izkazovanja visoke kakovosti znak Geprüfte Qualität, ki ga podeljuje Avstrijsko združenje za kakovost.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Kriza in recesija jim ne more do živega